Vsako leto avgusta osrednji bruseljski trg oblečejo v cvetlično preprogo. Foto: EPA
Vsako leto avgusta osrednji bruseljski trg oblečejo v cvetlično preprogo. Foto: EPA

V večini stavb je imel sedež kateri izmed cehov, od pomorskega, trgovskega, pivovarniškega do pekovskega ... Stavbe so bile večinoma zgrajene ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja v flamskem renesančnem slogu, a ne izvirajo iz tega obdobja. Francoska vojska je namreč na ukaz Ludvika XIV. popolnoma uničila središče mesta med 13. in 14. avgustom leta 1695. Skoraj nepoškodovane so ostale le dve fasadi in mestna hiša. Meščani Francozom niso ostali dolžni in so trg v prvotnem slogu obnovili v samo petih letih.

A. M.

Mestna hiša, prva večja stavba na Grand Placeu, zavzema celoten jugozahodni del trga. Zgrajena je bila v 15. stoletju, a so jo skozi čas doletele številne obnove. Temeljni kamen so položili leta 1401, gradnja pa je bila končana 58 let pozneje. Za oblikovanje levega krila je bil zadolžen Jacqoues van Thienen, za stolp in zvonik pa Jan van Ruysbröck. Zidove stavbe krasi 137 kipov in kipcev, najslavnejši pa je kip sv. Michaela, ki ubija hudiča, na konici na vrhu zvonika. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Stavba levo na fotografiji je bila od leta 1852 dom Victorja Hugoja, ki so ga izgnali iz domače Francije. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Čisto desno, pod oboki je kip Everarda `t Serclaesa, ki je leta 1388 umrl na tem mestu, ko je kljuboval flamski okupaciji. Turisti se množino dotikajo njegove bronaste roke, saj naj bi to prineslo srečo. Naslednja stavba gosti znamenito restavracijo Labod, v kateri sta Karl Marks in Friedrich Engels spisala kuministični manifest, Marx pa je tam organiziral tudi zborovanje Nemške delavske stranke. Leta 1720 je postala last mesarskega ceha. Zraven je Maison des Brasseurs oziroma stavba pivovarniškega ceha. Zasnoval jo je Guillame de Bryun, v njej pa je tudi manjši pivovarniški muzej. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
V kotu, čisto desno je stavba La renard, imenovana po kipu lisice. Nekoč je bila sedež trgovskega ceha, zamislila pa sta si jo flamska arhitekta Marc de Vos in van Nerum. Fasada stavbe prikazuje sv. Nicolasa, zaščitnika trgovcev. Takoj zraven je La cornet, stavba v izrazitem italijanskem slogu, ki je bila včasih sedež ceha pomorščakov. Na pomorstvo spominja zlasti zgodnje nadstropje, ki spominja na krmo galeje. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Le roi d'Espagne (stavba čisto desno) je danes dom najuglednejšega bara na trgu. Zaradi nekoliko dvignjene terase imajo njegovi gostje čudovit pogled na celoten trg in dogajanje na njem. Ker je bil tu včasih sedež pekovskega ceha, se stavba imenuje tudi Le Maison de Boulangers. Da gre za peke, ponazarjajo tudi številni simboli, med njimi šest figur, ki predstavljajo osnovne elemente za pripravo kruha. Na vrhu stavbe, na kupoli pa je pozlačen kip Fame. Vhod v stavbo pa označuje tudi sv. Aubert, zaščitnik pekov. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Maison du Roi ali »Kraljeva hiša« je bila zgrajena leta 1536, vendar pa so jo leta 1873 precej prenovili. Nekoč je bila to rezidenca vladajoče španske kraljeve družine, danes pa gosti Musee de la Ville, ki hrani številne dokumente o zgodovini mesta in tudi več kot 650 oblačil za Manneken Pisa. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Stavbo v neoklasicističnem slogu s pridihom flamskega sestavlja sedem enot. Oblikoval jo je Guillame de Bruyn. V eni izmed enot je danes muzej čokolade. Foto: MMC RTV SLO/A. M.