Njeno skupno pripadnost sta narekovali predvsem zgodovina in upravna organiziranost, ne pa lega, saj je celotna skupina del obsežnejših Južnih Sporadov.

Dodekanez torej sestavlja 12 večjih otokov (najbolj znani med njimi so Rodos, Karpatos in Kos) ter okrog 40 manjših otočkov in čeri. Kopenski del okrožja Dodekanez meri 2714 kvadratnih kilometrov, ki jih poseljuje 150.000 prebivalcev, med katerimi je velika večina Grkov. Glavno mesto okrožja je Rodos na severu istoimenskega otoka.

S čim se preživljajo prebivalci?
Kmetijstvo je še vedno ena od vodilnih gospodarskih panog, čeprav je v zadnjih desetletjih vsaj na večjih otokih močno porasel pomen turizma. Sredozemskemu podnebju z milimi in deževnimi zimami ter vročimi in suhimi poletji je prilagojen tudi izbor značilnih kulturnih rastlin. Najpomembnejše kulture so vinska trta, oljke, sezam in tobak.

V živinoreji ima vodilno vlogo ovčereja, pomembno pa je tudi čebelarstvo. Tradicionalne dejavnosti so nabiranje spužev, lončarstvo in izdelovanje preprog, ki so danes predvsem v vlogi bogatitve turistične ponudbe.

Otoki imajo pestro zgodovino
V antiki so Dodekanez poselili Dorci. V obdobju Bizantinskega cesarstva je bil kot posebna upravna enota vključen v okrožje Kikladi, ki je povezovalo skoraj vse egejske otoke. Po bizantinski in poznejši za krajše obdobje frankovski nadvladi, so leta 1309 oblast prevzeli rodoški vitezi Johaniti. Obdobje njihovega vladanja je trajalo dobrih 200 let, vse do leta 1522, ko so oblast za skoraj 400 let prevzeli Turki.

V balkanske vojaške spopade se je leta 1911 vmešala tudi Italija in po krajši italijansko-turški vojni, v kateri so zmagali Italijani, je bil Dodekanez leta 1912 priključen k Italiji. Del Grčije je postal šele leta 1947.