Vse poti na otoku vodijo v prestolnico Eivissio-Ibizo. Mesto je razdeljeno na dva dela: Dalt Villa je staro mestno jedro na griču, La Marina pa letoviški del ob pristanišču. Katedrala z obzidjem je bila leta 2002 uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Foto: Reuters
Vse poti na otoku vodijo v prestolnico Eivissio-Ibizo. Mesto je razdeljeno na dva dela: Dalt Villa je staro mestno jedro na griču, La Marina pa letoviški del ob pristanišču. Katedrala z obzidjem je bila leta 2002 uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Foto: Reuters
Na Ibizi se radi sklicujejo na reklo, da je majhno lepo: otoček nenazadnje meri le 572 kvadratnih kilometrov.
Če svoje osebje in spremstvo peljete s seboj na počitnice, je res najbolje, če najamete luksuzno vilo. Stalo vas bo lahko tudi do 15 tisoč evrov na teden.
Povprečna starost turistov na Ibizi je bila še pred desetimi leti okrog dvajset let. Se isti ljudje zdaj vračajo na malce bolj umirjene počitnice?

Popotniki, ki ob prihodu na Ibizo pričakujejo množice plesa željnih raverjev v pisanih oblačilih, začudeno ugotavljajo, da severni del otoka zbuja vtis, kot da se še vedno piše leto 1972. V pozabo je namreč utonilo, da je balearski otoček, ki leži manj kot sto kilometrov od celinske Španije, preden so ga “zasedli” ljubitelji tehna in rava, veljal za raj ekscentričnih bogatašev.



Tretje tisočletje je prineslo nov preobrat: ljudje na Ibizo vse pogosteje ne prihajajo zaradi divjih zabav, pač pa oživljat boemsko vzdušje “zlatih časov”, ko so se hipiji poleti naseljevali v večje podeželske hiše, špansko fincas. Pozimi so odrinili v toplejše kraje, po navadi v Indijo.

Ples na jugu, oaze miru na severu
Predstava, da je vsa Ibiza ena sama velika diskoteka, je torej napačna. Ogromni klubi – med najbolj znanimi so Amnesia, Space in Privilege (slednji pod streho sprejme 10 tisoč ljudi in velja za največjo diskoteko na svetu) – so razporejeni po južni obali otoka. Najslavnejša tovrstna ustanova je morda Pacha, disko, v katerem so se od leta 1973 znašli že vsi, od arabskih princev in evropskih mogotcev do Bona Voxa in Micka Jaggerja.

Ko so začeli prihajati petičnejši gostje, so na otoku vzklili tudi dragi hoteli, kakršna sta Cas Gasi in Atzaró, ki s starinskimi ognjišči in konji v hlevu zbujajo občutek “pristnega” življenja na kmetih – kot si ga predstavljajo bogati, seveda. Tisti z malo plitkejšimi žepi lahko plačajo tudi za dovoljenje, da postavijo šotore na obrobjih teh posestev.

Namig za paparace
Jade Jagger, hči neuničljivega Rolling Stona, ima v tihi vasici Sant Joan celo posestvo, na katerem stoji kmetija iz 18. stoletja; med svoje goste šteje med drugim tudi manekenko Kate Moss in modnega oblikovalca Matthewa Williamsona. Na bolšjem trgu v Sant Carlesu so ljudje za temnimi očali že prepoznali celo vrsto zvezd v lovu za avtentičnimi oblačili: naj omenimo le Carine Roitfeld, urednico revije Vogue, in Bona. Slavni so do nedavnega radi prihajali na Ibizo, ker jim je negativni sloves otoka in njegovega nočnega življenja zagotavljal nemoteno, anonimno uživanje v zaledju. No, skrivnost je zdaj izdana.

En korak naprej, pol koraka nazaj
Toda v isti sapi, ko se otok vrača k svojim osnovam, so lokalne oblasti odobrile načrte za celo vrsto novih golfigrišč, avtocest in velikih hotelov. Prva cestna dela že povzročajo zastoje in tudi glasne proteste. Lansko poleti je na ulicah Ibize proti novim gradnjam protestiralo 17 tisoč ljudi, več pomembnejših osebnosti (tudi Roman Polanski) pa je na lokalne časopise naslovilo pisma, v katerih so se zgražali nad “gradbeno norijo, ki bo rajski otok spremenila v betonsko džunglo”.

A. J.