Motovun velja za najslikovitejše istrsko naselje, čeprav ima zelo hudo konkurenco. Miren hribček vedno oživi konec julija, ko je na sporedu zelo priljubljen filmski festival. Foto: B. K.
Motovun velja za najslikovitejše istrsko naselje, čeprav ima zelo hudo konkurenco. Miren hribček vedno oživi konec julija, ko je na sporedu zelo priljubljen filmski festival. Foto: B. K.


Istra je dežela mnogih skritih zakladov in različnih kultur, kar tudi ni nič čudnega, saj so po njeni rdeči zemlji različna ljudstva hodila že od pradavnine, zasedli pa so jo tako Rimljani kot Goti, Langobardi, Franki, Slovani, Benečani, Habsburžani in celo Napoleon. Po prvi svetovni vojni so jo podarili Italiji, po drugi svetovni vojni pa je pripadla Jugoslaviji, pri čemer sta najseverneje ležeči občini Dolina in Milje še vedno ostali pod italijansko upravo.

Polotok, ki je torej danes razdeljen med tri države, še vedno hrani ostanke vseh prejšnjih kultur in je tako etnično in kulturno kot tudi geografsko zelo raznolik, da ga ni mogoče predstaviti na hitro. V pričujoči fotozgodbi se tako ponuja nekaj (večinoma kamnitih) utrinkov, kaj se vse ponuja tako rekoč na pragu našega doma.

Blaž Kosovel

P. S.: Če ne bi zmotil dež, bi bilo različnih utrinkov še več.
























Sprehod skozi utrjen vhod proti motovunskem glavnemu trgu. Foto: B. K.
Hiša, ki nemara čaka na novega lastnika. Čeprav razpadajoča, še vedno ohranja svojo lepoto. Foto: B.K.
Pogled iz Grožnjana na dolino reke Mirne z Motovunom v ozadju. Na tem območju so našli tudi največji tartuf na svetu in sploh je to zemlja tartufov. Sicer pa se njihova prisotnost pozna tudi v odlični domači kulinariki, gurmani pa ne smete zamuditi jesenskih praznikov tartufov po okoliških vaseh. Foto: B. K.
Grožnjan, vasico, ki se prvič omenja že leta 1102, so v 60. letih pred propadom rešili tako, da je postala umetniško središče. Danes se v njej srečujejo kiparji, slikarji in glasbeniki, saj je v njej tudi mednarodni center glasbene mladine. Foto: B. K.
Grožnjanska cerkev od blizu. Foto: B. K.
Utrinek z grožnjanskih uličic. Foto: B. K.
Prikupna istrska cerkvica v Višnjanu. Foto: B.K.
V notranjosti Istre lahko naletimo na kažune, tipična istrska pastirska zatočišča, zgrajena iz kamna in brez veznih materialov. Na fotografiji iz vasi Bačva pa je njegova sodobna različica, ki služi kot pasji dom. Foto: B. K.
Istra se lahko pohvali tudi s svojim avtohtonim govedom. Boškarin je istrski vol, ki je od svojih sorodnikov večji, ima pa tudi daljše rogove. Pravijo pa tudi, da je njegovo meso imenitno. Foto: B. K.
Na istrski zemlji gojijo največ dve rastlini: trto ... Foto: B. K.
... in oljko. O okusih njunih pridelkov pa so vse besede brezpredmetne. Foto: B. K.
Med Rovinjem in Balami, tik ob morju, pa lahko naletimo na starorimsko vodno cisterno, ki naj bi služila za potrebe morskega prometa. Foto: B.K.
Nedaleč od cisterne pa še eno presenečenje - komaj sto metrov od obale leži pravcato močvirje, ki je tudi raj za opazovanje raznih vrst ptic, čeprav mi zaradi vremena glede tega nismo imeli pretirane sreče. Foto: B. K.
Za konec pa še skok na slovensko stran v Koštabono, ki leži na obronku nad dolino reke Dragonje. Foto: B. K.