Gaudijev kuščar je ena največkrat fotografiranih kreatur v parku Güell. Foto: RTV SLO/B.T.
Gaudijev kuščar je ena največkrat fotografiranih kreatur v parku Güell. Foto: RTV SLO/B.T.

Katalonija je bila ob koncu 19. stoletja središče najzanimivejšega in najbolj domiselnega obdobja v španski umetnosti. Glavni protagonist in idejni vodja modernizma (Art Nouveauja) je bil arhitekt Antoni Gaudi, ki ga mnogi Španci imenujejo kar »Božji arhitekt«. Katalonski umetnik, ki je sicer ustvarjal tudi v drugih španskih mestih, si je za svoj dom in svojo muzo izbral prav katalonsko prestolnico.

Gaudi popolnoma samosvoj umetnik
Na začetku svojega ustvarjalnega obdobja je Gaudi posnemal gotsko in tradicionalno špansko umetnost, a je kmalu izoblikoval edinstven fascinanten arhitekturni slog, ki je postal neke vrste sui generis moderne arhitekture in se ni oziral na uveljavljene vzorce. Gaudijeva domišljija ni imela meja, saj je v svoje delo vpletel nepravilne in nekonvencionalne oblike, elemente narave in vode, bil pa je tudi velik ljubitelj barv.

V Gaudijevih delih je mogoče opaziti tudi družbene, gospodarske in politične vplive takratnega obdobja španske zgodovine, najbolj pa je čutiti njegovor pripadnost katalonskemu gibanju za neodvisnost, saj je v vsa svoja dela vključil tudi elemente katalonske kulture.

La Pedrera, Casa Batlló, Parc Güell in najbolj fascinantna, katedrala La Sagrada Familia, ki je še vedno v delu, so najbolj znane stavbe v Barceloni. Brez dvoma so vredne ogleda in "a must" na seznamu vsakogar, ki prvič obišče mesto.

Brina Tomovič

Casa Batlló je na eni najlepših barcelonskih avenij, Passeig de Gracia, kjer se blešči v vsem svojem sijaju, saj je z barvami in zanimivimi detajli popolnoma drugačna od drugih zgradb na aveniji. Foto: RTV SLO/B.T.
Lastnik Josep Batlló je hotel Caso Batlló najprej podreti, a se je premislil, prenovo pa zaupal Gaudiju. Ta je ob prenovi iz sebe iztisnil vso svojo fascinacijo in ljubezen do vode in barv. Foto: RTV SLO/B.T.
Gaudi je vse svoje umetnine zaznamoval z neponovljivimi in svojevrstnimi detajli. Foto: RTV SLO/B.T.
Na aveniji Passeig de Gracia se lahko tudi spočijete na Gaudijevi umetnini. Foto: RTV SLO/B.T.
Tudi La Pedrera je na Passeig de Gracia, na njenem pročelju pa je skušal Gaudi ujeti elemente vode, saj je vsa prepletena z valovi. Foto: RTV SLO/B.T.
La Pedrera je bila zadnja hiša, ki jo je Gaudi načrtoval in zgradil, preden se je lotil svoje največje umetnine – La Sagrade Familie. Foto: RTV SLO/B.T.
Tudi notranjost La Pedrere je oblikovana v značilnem Gaudijevem slogu – nekonvencionalne oblike, ki temeljijo na prepletanju narave in barv. Foto: RTV SLO/B.T.
Gaudiju mojstrovine ni uspelo končati zaradi prezgodnje smrti. Ker je ustvarjal izključno na podlagi svoje domišljije ter idej in načrtov ni zapisal, so imeli njegovi nasledniki veliko težav. Kljub vsemu arhitekti gradnjo cerkve nadaljujejo in skušajo posnemati Gaudijev slog, a je razlika med Gaudijevo in novo gradnjo močno opazna. Foto: RTV SLO/B.T.
Gaudi je bil goreč katoličan, kar se kaže tudi v njegovih stvaritvah. Sagrada Familia se ponaša z 18 stolpi, od tega jih 12 pomeni vseh 12 apostolov, štirje so zgrajeni v čast štirim evangelistom, dva pa nosita ime Marije in Jezusa. Foto: RTV SLO/B.T.
Najbolj znana nedokončana cerkev na svetu, Temple Expiatori de la Sagrada Familia, je zagotovo najbolj znano Gaudijevo delo in ponos Barcelone. Gradnja te edinstvene cerkve se je začela leta 1882, leto po tem, ko je bil Gaudi imenovan za projektnega vodjo, in še danes ni končana. S projektom se je Gaudi ukvarjal kar 40 let, vse do svoje smrti leta 1926. Foto: RTV SLO/B.T.
Parc Güell je zaradi svoje unikatnosti in umetniške vrednosti leta 1984 Unesco razglasil za svetovno kulturno dediščino. Foto: RTV SLO/B.T.
Tudi v Parcu Güell je opazen tipičen Gaudijev slog, kjer prevladujejo nekonvencionalne oblike in barve. Foto: RTV SLO/B.T.
Parc Güell je začel Gaudi graditi leta 1900, ker pa stoji na hribu, je od tam veličasten pogled na Barcelono. Foto: RTV SLO/B.T.