Dve uri oddaljen od Madrida se nahaja Valladolid, prestolnica regije Kastilja in Leon ter nekdanje domovanje španskega dvora. Mesto, ki je malo večje od Ljubljane - ima namreč 320.000 prebivalcev, to »kraljevo« preteklost in bogastvo, ki ga je Španija uživala v času odkritij, zna izkoristiti.

V mestu sta se leta 1469 poročila Izabela Kastiljska in Fernando Aragonski, nekaj pa k turističnemu obisku pripomorejo tudi slavni nekdanji prebivalci. V Valladolidu sta prebivala tako avtor Don Kihota Miguel de Cervantes kot tudi Krištof Kolumb, ki je prav Izabeli in Fernandu prinesel slavo in bogastvo z odkritjem novega kontinenta. Cervantesova hiša je danes na ogled kot muzej.

Vendar se je dvor Valladolida naveličal - po požaru, ki je prestolnico uničil sredi 16. stoletja, se je kralj Filip II. odločil, da politično, upravno in finančno središče države prenese v Madrid. V slovo je financiral obnovo mesta, ki je tako kot prvo v Španiji dobilo pravokotni glavni trg. Dvor se je na začetku 17. stoletja za pet let vrnil v Valladolid, potem pa za stalno odšel v Madrid.

Ko gre kralj, gre tudi denar
Valladolid pa je zaradi selitve dvora takrat ostal brez dokončane katedrale. Zasnoval jo je arhitekt Juan de Herrera, za njeno končno podobo pa je poskrbelo več arhitektov. Herrera je namreč kralj poklical v Madrid, kjer je skrbel za nastanek samostana Escorial. Zgradba, ki si jo je Herrera zamislil v precej čistem, preprostem slogu, je kasneje dobila gotsko okrasje. Danes se v katedrali nahaja tudi muzej, v njej pa prirejajo tudi manjše koncerte.

Zaradi Herreovega odhoda v Madrid pa je katedrala nepopolna. Arhitekt je namreč želel v novo zgradbo vključiti tudi nekdanjo kapelo grofa Ansureza, ki je danes znana pod imenom Santa Maria La Antigua. Kapela oz. cerkev, katere največji del je nastal v 13. stoletju, je tako ostala samostojna in je simbol mesta. Samo za ilustracijo, kako veliki so bili Herrerovi načrti: med La Antiguo in katedralo sta danes park in ulica.

Če bi radi neokrnjen primerek gotike, ga v mestu ne najdete, vendar to ni razlog, da si ne bi ogledali še cerkve svetega Pavla, ki je nekdaj pripadala dominikanskemu samostanu. Samostana ni več, cerkev, ki so jo zgradili leta 1463 pa je eden najlepših primerkov pozne gotike v pokrajini. Zaradi značilnega okrasja na pročelju jo uvrščajo v izabelinski slog.