Bruselj, kot ga poznamo iz dnevnih novic. Foto: RTV SLO
Bruselj, kot ga poznamo iz dnevnih novic. Foto: RTV SLO
Bruselj, mestna hiša
Bruseljska mestna hiša, ena izmed znamenitosti starega mesta. Foto: Reuters
Grand Palace
Veliki trg, ki velja za enega najlepših v Evropi. Foto: RTV SLO
Detajl iz enega temeljnih simbolov mesta, Atomiuma. Foto: EPA

Bruselj že destletja gosti evropske institucije, prvotno Evropske gospodarske skupnosti, danes pa Evropske unije, v mestu ima svoj sedež tudi Nato. Sicer pa gre tudi za prestolnico Belgije, države z dolgo in burno zgodovino ter zanimivim družbeno-kulturnim razvojem.

Flamsko, valonsko ali angleško?
Belgija je razdeljena na tri jezikovne skupnosti, flamsko (nizozemsko), francosko in nemško, ter na tri regije, flamsko, valonsko (francosko) in Bruselj, ki predstavlja osrednjo regijo države. Bruselj je sicer dvojezičen, večina prebivalcev pa govori francosko. Strah ob pogledu na zapleteno jezikovno porazdelitev pa je odveč, popotniki si lahko vsepovsod pomagajo z angleškim jezikom.

Znamenitosti, ki jemljejo dih
Ob obisku mesta ne smete mimo t. i. Grand Palacea, ki velja za enega najlepših trgov v Evropi. Na njem kraljuje mestna hiša ali Hôtel de Ville v gotskem slogu, obkrožena s celo vrsto bogato okrašenih baročnih stavb. Velikih muzejev, ki ste jih morda vajeni iz drugih evropskih prestolnic, tu ne boste našli, lahko pa vas prijetno presenetijo umetnostni muzej, manj znane zasebne zbirke umetnin in zanimiva arhitekura. Z nekaj truda lahko najdete prave secesionistične in neoklasične bisere, ki jih je zasnoval Victor Horta. Znameniti belgijski arhitekt ima v Bruslju tudi svoj muzej, imenovan Maison Horta.

Občudovalci Renéja Magritta se lahko odpravijo v muzej, ki nosi njegovo ime, ali pa si njegova dela ogledajo v okviru umetnostnega muzeja (Musées Royaux des Beaux-Arts). Med zanimivejše zbirke v Bruslju gotovo sodita tudi muzej glasbenih inštrumentov in muzej prometa, zlasti pa Centre Belge de la Bande Dessinée oz. stripovski center.

Poklon sodobnemu napredku znanosti
Nedvomno je ena pomembnejših bruseljskih znamenitosti skoraj petdesetletni Atomium, več kot stometrska podoba celice železovega kristala, ki ga je za belgijsko svetovno razstavo (1958) zasnoval arhitekt André Waterkeyn. Februarja letos je Atomium ponovno odprl svoja vrata za obiskovalce po temeljiti obnovi.

Za lažjo pot okrog se spustite pod zemljo in skočite na mestni metro. Vlaki in postaje so čisti in varni, posamezne dele mesta pa povezujejo le tri linije, tako da z orientacijo ne bi smeli imeti težav. Vozovnice za posamezne vožnje lahko kupite na avtomatih ali v kioskih.

Nikamor brez dežnika
Vedno imejte pri sebi osebne dokumente, saj jih bruseljska birokracija zahteva tudi v na videz nepomembnih primerih, v restavracijah pustite desetodstotno napitnino, če potujete s taksijem, pa plačilo zaokrožite na evro navzgor. Na pot ne pozabite vzeti dežnika, saj je Bruselj zelo deževno mesto; celo povsem sončne dni pogosto prekinejo plohe in nevihte.

J. G.