Hočete zaspati, pa vas tik pred potopitvijo v sanje preseneti nadležno petje, ki bi ga sicer spočiti in čili morda celo razglasili za blagozvočnega. Morda pa vas na nočni poti do stranišča na hodniku "prijazno" pogleda na prvi pogled običajna bolniška sestra. Nenaden pogled proti tlom … Kje pa ima spodnji del nog?

To so trije prizori iz glasgowskega nočnega življenja, ki bi prekipevalo od hektične dejavnosti, tudi če bi iznenada zaprli vse pube in nočne klube. Prebivalstvo Glasgowa se namreč vsako noč močno okrepi in te dodatne prebivalce, od katerih davčna uprava nikoli ne terja plačila dohodnine, so nekateri Glasgowčani "prefrigano" vključili v svojo delovno silo. Posebna turistična ponudba Glasgowa so namreč tudi tako imenovane poti po sledeh duhov.

Skorbut ni bil edina nadlega
Poglavje zase v raziskovanju duhov je obisk ladje SV Glenlee v glasgovškem pristanišču. Obiskovalci poslušajo zgodbo o boleznih, ki napadejo mornarje, trgovini s sužnji in - seveda - o nenavadni smrti.

Druge duhove boste izsledili na kopnem. Večina je zavzela ozke tlakovane uličice in starodavne, že na videz zlovešče temačne stavbe. Še pred obiskom starodavnih stavb pa skočite še v podzemlje, tja, kamor duhovi pravzaprav spadajo. Postaja podzemne železnice Shields's Road namreč nočnih potnikov ne odganja zaradi morebitnih nepridipravov, ki jim (za zdaj) še ni dana sposobnost neslišnega premikanja, pač pa zaradi prav nič nevarne gospe z imenom Grey Lady (Siva gospa). Gre za duha ženske, ki je, čakajoč na vlak, leta 1922 po nesreči padla na tire. Vlak jo je povozil, legenda pa pripoveduje, da je uslužbencu železniške postaje uspelo rešiti otroka, ki ga je gospa nosila v naročju. Morda se želi gospa le zahvaliti za rešenega otroka. Na svojo prisotnost je namreč do zdaj opozarjala le vzdrževalce železniških tirov in tunela, torej tiste, ki tako kot dobri mož skrbijo za varen prevoz z vlaki.

Zdravniki nočejo na nočno
Večina duhov biva v zasebnih hišah. Večina jih je prav dolgočasnih, saj le spuščajo glasove ali pa se iznenada prikažejo na hodniku. Nekateri kraji pa so vendarle zanimivi. Takšna je na primer bolnišnica Royal Infirmary Hospital, kjer se naokoli potikata bolniška sestra s pri kolenih odrezanimi nogami in pacient, ki zdravnike sprašuje za pravo smer. Pravi nagajivec pa je duh v studiu 3 Radia Clyde. Spozna se na elektrotehniko, saj je menda kriv za tehnične motnje, ki jih morajo sodelavci radia vedno znova odpravljati.

Resnici na ljubo na organiziranih ogledih glasgowških duhov, resničnih prikazni, ki se v pomanjkanju duševnega miru vedno znova vračajo na ta svet in kar ne morejo in ne morejo pasti v večni spanec, ne boste videli. Nekaj funtov pa se za udeležbo te ali one ture po strašljivem Glasgowu splača odšteti že zaradi zanimivih anekdot, ki jih navržejo bolj ali manj duhoviti vodiči in njihovi pomočniki, ki se oblečeni v kostume iz preteklih dob pojavijo na "razglednih točkah". Vse skupaj včasih sicer že meji na kar preveč burno predstavo. Če torej ne marate senzacionalizma, vseeno pa bi radi kakšnega duha pocukali za rokav, storite najbolje, če se za nekaj dni nastanite v katerem izmed hotelčkov, ki premorejo domačega duha. Samo da ne boste ob odhodu zahtevali popusta zaradi kratenega spanca!

Polona Balantič