O zadnjem se lahko prepričate že ob prihodu. Ne glede ne to, ali prispete prek lokalnega letališča Bradford ali pa se Leedsu približate iz smeri nekoliko bolj oddaljenega in pri nizkocenovnih prevoznikih vedno bolj priljubljenega letališča East-Midlands, se ne morete izogniti pogledu na tisto, kar Leeds uvršča med mesta tako imenovanega 'pasu rje'. Središča stare industrije so po propadu le-te zašla v gospodarsko krizo; še več, zanje se dolgo nihče ni zmenil in ena izmed posledic tega zatona je bil razrast najbolj neprivlačnih, urbanistično in arhitekturno popolnoma neurejenih predmestij, za katere se zdi, da se nenavadno visok odstotek njihovega prebivalstva preživlja s prodajo rabljenih avtomobilov in z mehaničnimi delavnicami.

Kaj preostane ženskam? Zdi se, da predvsem delo v trgovini, večerni sprehod po središču mesta pa dopušča tudi drugačne sklepe. O teh pozneje. Najprej o trgovini. Če kaj, potem si vsaj nekaj pohvale zasluži zgodovinski center Leedsa – tistih 'pet ulic, ki jih prehodiš v pol ure (sodba naturaliziranega domačina, ki še kako drži) -, ki ga zaznamuje nekaj zares čudovitih primerkov viktorijanske arhitekture, predvsem pa za kraj, ki si ne zasluži niti naziva 'city' (naselja, ki se ne morejo pohvaliti s katedralo, so po britanskem pravu obsojena na naziv town) in ki velja za nekakšno provincialno središče, nenavadno bogata trgovska ponudba. Predvsem oblačil in kozmetike.

Krajevna posebnost – Harvey Nichols
Nakupovalni raj je predvsem sklop pasaž Victoria Quarter, kjer so predvsem prestižne prodajalne s prav tako 'prestižnimi' cenami. Pravzaprav so cene v celotnem Leedsu 'prestižne'. Če se na potovanje običajno odpravite predvsem z namenom, nakupovati v neznanem okolju, Leeds strogo odsvetujem. Preprost primer: za oblačila, ki v berlinski ali ljubljanski Zari ali v Benettonu stanejo 25 evrov, boste v Leedsu odšteli enako število funtov. Edina izjema so morda čevlji in škornji, katerih ponudba je zares izjemna in katerih marsikateri par je zares vreden nekoliko večjega števila novcev. O tem, kako zares razvit je nakupovalni šport v Leedsu, govori tudi to, da je Leeds poleg Londona, Manchestra in Birminghama edino angleško mesto, v katerem najdete prestižno veleblagovnico Harvey Nichols.

Nekaj Belgijcev še ni vrhunska likovna umetnost
In Leeds je tudi edino angleško mesto, ki se poleg Londona lahko pohvali z baletnim in opernim ansamblom. Tukaj pa se kultura tudi bolj ali manj konča. Če ne bi bilo predstavitve del domačega junaka kiparja Henryja Moora (The Henry Moore Institute), bi bila mestna galerija (City Art Gallery) – ustanova se oglašuje predvsem z lastništvom nekaj primerkov flamske umetnosti, vendar, kot mi je zaupal že zgoraj omenjeni domačin, nekaj Belgijcev pač ni tako zelo težko kupiti, ne? - edini dom kulture v Leedsu. Če seveda h kulturi ne prištevamo množice barov in nočnih klubov, katerih obisk pa je pogosto prej kot kulturnemu udejstvovanju podoben boju na življenje in smrt. Dobesedno.

Triletniki pljuvajo po nepravih policistih
Leeds namreč slovi – v tem ni osamljen in se mu pridružujejo druga mesta pasu rje – po izredno visoki stopnji kriminala in nasilništva med mladimi. Noži (in tudi strelno orožje) so običajna oprema med mladimi Leedčani, kričanje, pretepi in občasni streli pa skupaj s tuljenjem siren nekaj najbolj običajnega za petkov in sobotni večer. Vendar tulijo ne policijske sirene, ampak predvsem sirene rešilcev. Policija se v Leedsu drži bolj ob strani. Na cestah pravih policistov skoraj ni videti; na vogalih postavajo le nekakšni 'surogati', nekdanji brezposelni, ki opravijo dvotedenski tečaj in si prislužijo naziv pomožnega policista. Vendar ti nimajo nikakršnih uradnih pristojnosti. So bolj 'za okras' in njihove nemoči se očitno zavedajo že najmlajši, saj triletnik, ki pljune na 'nepravega' policista, ni nenavaden prizor.

Zimski plašč in žabe? Kaj je to?
Povod za zgoraj omenjene pretepe je lahko marsikaj – 'napačna' presoja zadnje tekme domačega nogometnega kluba (samo mimogrede – Leeds United je velik poraženec prejšnje sezone, ko se je moral posloviti od prve angleške lige), dotik pogosto namenoma na hitro v stran potisnjenega komolca (beri: priljubljeno in izredno razširjeno namensko izzivanje) ali kar koli v povezavi s tem ali onim dekletom. Dekleta v Leedsu po vročekrvnosti ne zaostajajo za mladci. To se ne izkazuje v prav tako pogostih pretepih med dekleti, ampak predvsem v tamkajšnji večerni modi. Ta ne pozna sezon. Tudi ko je zunaj nič stopinj, se dekleta v klub ali lokal podajo prav lahno oblečena. Plaščev očitno ne poznajo, zato pa so sandali, obleke brez rokav in mini krilca na dekletih vseh postav (kaj so to žabe?) zapoved, ki velja skozi celo leto. Naj še tako trepetajo od mraza, dekleta in fantje petkove in sobotne večere preživljajo v poletnih odevalih. Ob tem naj navedem samo še tamkajšnjo posebnost nekoliko proti severu ležečega Newcastla. Tam moški del prebivalstva klubov, barov in pubov ne 'osvaja' v kratkih majicah in prosojnih srajcah; tam so vsi 'zgoraj brez'.

Božično-novoletno obdobje – Leeds v najbolj črni podobi
Namen vsega zgoraj zapisanega ni, odvrniti vas od obiska Leedsa. Vse namreč tudi v tem mestu ni tako zelo sivo. Je že tako, da je čas okoli novega leta najprimernejši, če želite spoznati 'črno sceno' Leedsa. Tedaj v mestu ostane samo tako imenovani 'scum' (sodrga), saj se večina od nekaj tisoč študentov, ki sicer prebivajo v študentskem mestu nekaj milj iz središča mesta poda domov, bolj 'ugledni' prebivalci mesta pa po večini sledijo zgledu več kot 4 milijonov Britancev, ki božično-novoletni čas preživljajo v tujini.

Tudi sicer je mogoče najti klube in lokale, ki jih obiskuje bolj uglajena klientela. Večina med 'boljšimi' prebivalci Leedsa priljubljenih restavracij leži zunaj mesta – v srdišču pa priporočam odlično, pa vendar ne preveč 'poštirkano', ribjo restavracijo Livebait -, tako da tudi čez leto bolj ali manj drži, da zvečer središče mesta obvladuje 'sodrga' (oprostite izrazu, vendar je v rabi med domačini). V Leedsu namreč bolj kot v ogromnem in kozmopolitskem Londonu pride do izraza to, da britanska družba ostaja med najbolj socialno razdeljenimi evropskimi družbami. Posledica tega pa je tudi izredno visoka stopnja nasilja, ki je pogosto izraz občutka nemoči in pesimizma, ki vlada med mladimi z obrobja. Tudi zaradi tega lahko zapišem, da v Leedsu veliko bolj kot v Londonu spoznate pravo Anglijo 21. stoletja z vsemi njenimi protislovji.

Polona Balantič