Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, znano po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Foto: RTV SLO/M.K.L.
Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, znano po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Foto: RTV SLO/M.K.L.

Bled me vsako leto razveseli tudi s kakšno novo okusno opremljeno trgovino, namenjeno predvsem zahtevnim turistom, ki vedno raje kupujejo vrhunsko izdelane in čedne drobnarije kot pa zaprašen in tako zelo neuporaben plehnat kič.

Nekaj pa je, zaradi česa se mi zdi Bled prikupno skrivnosten, in to je legenda o potopljenem zvonu. Na spletnih straneh Bleda so jo zapisali takole: Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 ulil Franziskus Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvon za kapelo na otoku.

Vendar tja ni prispel, saj ga je hud vihar potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor pozvoni s tem zvonom in svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni. Tako pripoveduje legenda, ki vključuje mednarodno sago o »potopljenem« zvonu in idealiziran zgodovinski nastanek »zvončka želja«.

M. K. L.

Začetki intenzivnega turizma Bleda segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Rikli je ustanovil naravni zdravilni zavod in začel uveljavljati svojo metodo zdravljenja. Če je hotel privabiti goste, je potreboval kopališča, urejene sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Leta 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu, je stal na kraju današnjega gradu verjetno samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje v smeri proti položnemu grebenu grajskega hriba. Danes je blejski grad urejen kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli, ki je najbolj zanimiva stavba, prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin in grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja s takrat značilno opremo. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Na blejski grad vodijo številne poti. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Med obema vojnama je ostal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev. Obiskovali so ga domači in tuji gostje. Postal je središče političnega in diplomatskega življenja v poletnih mesecih. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Vila Zlatorog je protokolarni objekt. Pravico do uporabe protokolarnih objektov imajo ljudje, ki nastopajo kot gostitelji protokolarnega dogodka. Sredstva za uporabo in vzdrževanje protokolarnih objektov se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Otok je kar dobro prekrit z zelenjem, ki skoraj zakriva otoške zgradbe: zvonik, cerkev, kaplanijo in proštijo ter malo puščavnico. O otoku je veliko legend, eno je v svojem mojstrskem delu uporabil celo naš največji pesnik France Prešeren. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Bled poleg naravnih lepot ponuja tudi aktivne počitnice. Veslanje in deskanje po jezeru, ribolov, vožnja s kajaki in raftanje po alpskih rekah, ježa v naravi in planinarjenje po okoliških hribih, kolesarjenje in golf, letenje z baloni in jadralnimi padali … Po napornem dnevu pa – prijetna osvežitev v jezeru ali hotelskih bazenih s termalno vodo. Foto: RTV SLO/M. K. L.
Relief blejskega jezera (maj 2004) - darilo Lions kluba Bled ob praznovanju tisočletnice prve omembe kraja. Foto: RTV SLO/M. K. L.