Ker je otok precej hribovit, obale pa strme in kamnite, na Madeiro turisti ne zahajajo, da bi poležavali na plaži, je pa otok izredno priljubljen med pohodniki in ljudmi, ki si želijo malce drugačnih počitnic.

Otok Madeira leži dobrih 500 km severno od Kanarskih otokov. Skupaj z manjšim otokom Porto Sant in še nekaterimi nenaseljenimi otočki meri 741 kvadratnih kilometrov in ima okoli 60.000 prebivalcev. Obala otoka ognjeniškega izvora je večinoma strma, celo prepadna. Notranjost je hribovita, med vzpetinami pa se skozi ozke doline do morja prebijajo številni potoki. Najvišji vrh Pico Ruivo (Rdeči vrh) meri 1861 m. Ravnin na otoku skorajda ni, tako da so morali za kmetovanje na strmih pobočjih urediti kulturne terase, ki otoku še vedno dajejo značilno podobo.

Funchal je varno mesto
Največje in najbolj naseljeno mesto otoka je Funchal. Ulice Funchala, ki je tudi glavno mesto otoka, dajejo občutek varnosti tako podnevi kot ponoči. Turisti, ki jih je vsako leto več, se lahko sprostijo ob nakupih, na večerjah v tradicionalnih lokalih ali pa obiščejo slikovito tržnico, kjer je na prodaj eksotično sadje in cvetje. V mestnem središču začenjajo svojo pot tudi vsi avtobusi, ki povezujejo večino krajev in vasi na otoku. Zveze sicer niso najbolj ugodne, vendar je mogoče spoznavati otok tudi tako.

Sprehajanje po ulicah Funchala je prijetno zaradi obilice zelenja, parkov in promenad, namenjenih samo pešcem. Posebnost nekaterih pročelij so slike, sestavljene iz modro obarvanih keramičnih ploščic. Azulejos, kot imenujejo tovrstno upodabljanje na Portugalskem, predstavlja predvsem podobe življenja na Madeiri v prejšnjih stoletjih. Poleg teh slik so zanimivi tudi pločniki. Večina jih je namreč tlakovanih z majhnimi črnimi in belimi kamenčki. Iz njih sestavljajo različne like, mozaike ali pa jih popestrijo le s črtami, ki razbijajo monotonijo. Takšno tlakovanje je zelo zamudno, saj delo poteka samo ročno. Tovrstni pločniki sicer niso kakšne posebne umetnije, vendar kilometri pešcem namenjenih poti delujejo prijetno in dajejo mestnim ulicam poseben čar.

Kam na izlet?
Priljubljeni cilj izletnikov je tudi vas Curral dos Freiras (Dolina nun) nad Funchalom, postavljena v kraterju ugaslega ognjenika. Njene razpršene hiše so nekakšna oaza sredi strmih, nazobčanih vrhov. Vas so ustanovile nune iz samostana sv. Klare, ki so se med gorske vrhove v begu pred pirati zatekle v 16. stoletju. Na prvi pogled je kraj še vedno težko dostopen, vendar se vanj spusti ozka cesta, speljana skozi predor pod visokim prelazom. Le nekaj deset kilometrov od morja se obiskovalci naenkrat znajdejo sredi gorate pokrajine. Goli skalnati vrhovi in pobočja so le tu in tam porasli z borovci, nižje tudi z mogočnimi evkaliptusovimi gozdovi. Od tod vodijo na vse strani planinske poti. Nekatere zahtevajo dobro pripravljenost in ustrezno opremo.

Bolj kot zahtevne gorske poti so oblegane položne steze, ki spremljajo namakalne kanale, imenovane levade. Po njih s severnega dela otoka priteka voda, ki polni velike rezervoarje, iz katerih namakajo plantaže, vinograde in cvetlične nasade. Vodne kanale so začeli graditi že v 16. stoletju. Dolžina vseh kanalov presega 2.000 km. Zaradi vzdrževanja so ob njih bolj ali manj urejene poti. Kanali so speljani tako, da je vodni padec minimalen, kar pomeni, da so poti položne in zato primerne za vsakogar. Poti (oziroma kanali) so speljane skozi gozdove, prek slikovitih pobočij, med nasadi bananovcev in cvetja, vodijo pa tudi skozi nekatere manjše vasi, tako da se je mogoče spotoma oskrbeti tudi s kakšnim prigrizkom.

Madeira pa je znana še po nečem - po odličnem vinu madeira, ki je pomembno izvozno blago in dosega zelo visoko ceno.

T. K.