Prav zato je pot do mesta po zaviti cesti tako zanimiva, z vsakim novim zavojem se odpira še večji in lepši razgled na morje in zalivčke. Prihod v mesto pa še bolj navduši. Pri vratih Messina se začne Corso Umberto I, ki je dolg okoli dva kilometra in vodi skozi celo mestno jedro in je odlično izhodišče za sprehod po mestu, nakupe in kakšno dobro kosilo ali večerjo.

Obvezen nakup okusnih spominkov
Vsekakor velja zaviti v kakšno trgovinico s kulinaričnimi dobrotami, zapakiranimi kot spominki, in domov odnesti kakšno zelenjavno pašteto ali vložene ribe. Za kakšen pravi, sicilijanski obrok pa je dovolj že zaviti v eno izmed številnih stranskih uličic. Obvezni so domače črno vino, zelenjava, ribe in pregrešno dobre sladice. Na evre pozabite in raje uživajte!

Muzej na prostem
Vendar pa Taormina ne ponuja le kulinaričnih užitkov, saj je znana predvsem kot velik muzej na prostem. Najprej seveda pritegne grško gledališče, saj je bila Taormina grška kolonija, čeprav so jo naseljevali že prej. V mestu je na ogled še kar nekaj cerkva in lično urejenih vrtov, kot vsako pravo italijansko mesto pa ima tudi Taormina svoj Duomo s trgom. Po čisto subjektivnem mnenju pa še vedno ostajajo najlepše številne male uličice, ki se vijejo iz Corsa Umberto I.

Posebnost zaradi vplivov z vseh vetrov
Taormina je verjetno tako posebna prav zaradi toliko različnih vplivov, ki ji je doživela v svoji zgodovini, saj je vsako ljudstvo pustilo svoj pečat. Po Grkih so v mesto prišli Rimljani, nato Arabci, za njimi pa Normani. Po njihovem pregonu so tem delu Sicilije vladali Španci, a so jih v 17. stoletju nadomestili Francozi. Prav zaradi vseh teh vplivov je že v 19. stoletju mesto postala oblegana turistična destinacija, sem so prihajali Oscar Wilde, Goethe, Nietzcshe, Wagner in celo ruski car Nikolaj I.

La dolce vita
Tudi po prehodu pod italijansko oblast so v Taormino še vedno prihajali umetniki in v njej iskali navdih za svoje delo. Po drugi svetovni vojni je mesto postalo precej ekskluzivno zimsko letovišče, nekateri najuglednejši hoteli so celo delali le med oktobrom in junijem, med drugim pa so gostili Liz Taylor, Richarda Burtona, Trumana Capota, Greto Garbo, Willyja Brandta in Avo Gardner. Zaradi bohemskega načina življenja, ki je prevladovalo v mestu, so radi govorili o dolce viti v Taormini, torej o taorminskem sladkem življenju.

Sladkega življenja je bilo konec leta 1968, ko je mesto prizadel potres, a se je po tem razvil drugačen tip turizma, ki še danes prevladuje. Ta ni tako ekskluziven, je bolj množičen pa vendar zato dostopen za vsak žep.

Sabina Zonta