Iz pristanišča v Petropavlovsku je lep razgled na goro Koriaski. Foto: RTV SLO
Iz pristanišča v Petropavlovsku je lep razgled na goro Koriaski. Foto: RTV SLO
Na Kamčatki je pomembno oporišče ruske mornarice. Tu je med drugim zasidrana tudi pacifiška flota jedrskih podmornic. Foto: EPA

Temeljni kamen za mesto je položil danski raziskovalec v službi ruskega carja Vitus Bering. Kraj, kjer je pristal leta 1740, je poimenoval po svojih ladjah Petru in Pavlu. Petropavlovsk je obkrožen z gorami in vulkani. Dostopen je samo po zraku in morju. Po cesti se iz celinske Rusije ni mogoče pripeljati vanj, ker ceste preprosto ni. V Petropavlovsku živi kar 360.000 od skupno 440.000 prebivalcev Kamčatke.

Raj za avanturiste
Podnebje je subarktično. Povprečne januarske temperature so -8, povprečne julijske pa 13. V času Sovjetske zveze je bila prevladujoča dejavnost ribolov, ki je še vedno pomembna panoga. Poleg ribolova ljudje v glavnem delajo še za vojsko. Slednja tudi po hladni vojni nadzoruje kar polovico polotoka. V zadnjem času so razmah doživele tudi turistične agencije, ki avanturistom ob izjemni pokrajini (gejziri!) ponujajo vrsto adrenalinskih dejavnosti. Od trekinga, kolesarstva raftinga, ribolova, smučanja ... pa do lova na rjave medvede, ki jih na Kamčatki kar mrgoli. Dostop do številnih območij, bodisi iz vojaških bodisi iz ekoloških razlogov, ni mogoč oziroma je mogoč s posebnimi dovoljenji.

Muhasto vreme
Zaradi slabe cestne infrastrukture je potovanje po Kamčatki drago. Najprimernejši za vandranje po redkih cestah so avtobusi, ki Petropavlovsk povezujejo z večjimi kraji, kot so Esso, Oktjabarskij, Milkovo ... Najboljši čas za obisk Petropavlovska oziroma Kamčatke je med julijem in septembrom, čeprav se lahko zgodi, da se tudi v teh mesecih ponoči temperatura spusti krepko pod nič stopinj Celzija. Skratka, vreme je izjemno muhasto.