Obidos, mesto, v katerega se zaljubiš na prvi pogled. Da to drži, kaže tudi njegova zgodovina - v 13. stoletju se je nad njim izjemno navdušila nevesta portugalskega kralja Alfonza II. in tako ji je kralj mestece podaril kot poročno darilo. Gesta je postala tradicionalna in mlade žene kraljev so Obidos vedno znova dobivale v dar. Kmalu se je Obidosa prijel nadimek "kraljičino mesto".

Ženske so resnično pomembno zaznamovale njegov sloves. Tukaj je namreč večino svojega življenja in ustvarjalnega obdobja preživela slikarka Josefa iz Obidosa. Živela je v 17. stoletju, ko so ženske za svojo prihodnost lahko izbirale le med dvema možnostma: ali so postale žene in vzgajale otroke ali pa so odšle v samostan. Josefi pa je uspelo, da se je uveljavila v moškem svetu umetnosti, živela kot "samostojna umetnica", si s slikanjem pridobila priznanje okolice ter tako prestopila začrtane družbene okvire.

Srednjeveški utrip se še čuti
Če se danes sprehodite po mestu, še lahko začutite njegov nekdanji utrip. Objema ga namreč neprekinjeno obzidje, ki preprečuje, da bi se mesto povečalo. Z obzidja je prav tako izjemno slikovit pogled na ozke uličice, terasasto grajene bele hiške z modro-rumenimi robovi in podeželsko okolje.

Prebivalci znajo dobro poskrbeti, da je njihovo mestece že dolgo eden najbolj obiskanih krajev na Portugalskem. Na oknih njihovih domov se namreč bohotijo rože, uličice so olepšane s pisanimi trakovi, trgovinice s spominki in lokalnimi značilnostmi pa si kar sledijo. Nezanemarljiv je prav tako podatek, da si jutranjo kavico lahko privoščite po, za tako turistično obiskan kraj, dokaj nizki ceni.

Vsekakor se v Obidos splača priti zgodaj zjutraj, saj se tako lahko izognete gneči turistov in se v miru sprehodite po pisanih ulicah in vznemirljivem obzidju.

Ana Svenšek