Ideja o glavnem mestu Evrope ni iz trte izvita, saj je mesto tako poimenoval že Winston Churchill v času zametkov tistega, kar danes poznamo pod imenom Evropska unija. Od tu tudi nesoglasja z Brusljem, kjer ima med drugim sedež Evropska komisija in kjer večino svojega dela opravijo evroposlanci. Zato se rad kiti z nazivi prestolnica Unije ali kaj podobnega. Ne, to ime je že rezervirano za Strasbourg!

Razprave o izvoru Evropske unije ali zgodovinskem pomenu Strasbourga bomo prihranili za kdaj drugič. Osredinili se bomo na Evropski parlament, ki ima torej dva sedeža: v Bruslju in Strasbourgu. Veliko jih meni, da gre pri rednih selitvah evroposlancev z enega mesta v drugega za lep primer brezglavega zapravljanja EU-ja za delovanje svoje birokracije (cena: 200 milijonov evrov letno), Strasbouržani pa so s tem kar zadovoljni. Ob rednih plenarnih zasedanjih, ki trajajo štiri dni mesečno, mesto namreč močno oživi, vsi hoteli so polno zasedeni, cene v idiličnih francoskih kavarnicah pa dodatno poskočijo.

Za vas smo obiskali redno majsko zasedanje, ki bo v večini Slovencev ostalo v spominu po predstavitvi konvergenčnega poročila Evropske komisije o uvedbi evra. Vendar se je v Strasbourgu sredi meseca dogajalo toliko več! Romunija, Bolgarija in Litva so zaradi nepripravljenosti dobile hladen tuš Unije, poslanci so med drugim razpravljali o proračunu in zavajajočih oznakah na živilih (ste se kdaj vprašali, ali res in kako lahko jogurt vsebuje 0 % maščobe ter zakaj bi bili določeni bomboni res nujno potrebni za zdravo rast vaših otrok?), Strasbourg pa sta obiskala bolivijski predsednik Morales in palestinski voditelj Abas.