Fjord je dolg kar 200 kilometrov in sega globoko v notranjost Norveške. Gre za velikansko zajedo v norveški obali, ki se ponaša s čudovitim 275-metrskim slapom Vettis. Skupaj z ostalimi fjordi norveške obale Sogenski fjord tvori čudovito dediščino iz časov ledene dobe in nazoren prikaz ledeniškega delovanja.

Gre za najgloblji in najdaljši fjord na svetu, ki mu barvitost dajejo samotno raztresene hiše, na območjih, kjer je bivanje prijetnejše, so nastala majhna naselja, ki jih obraščajo gozdovi, skalnate strmine s snežnimi kapami pa objemajo slapovi. O presežkih, ki jih je v tem delu sveta ustvarila narava, govori podatek, da se fjordove skalnate stene pogosto vzpenjajo kar navpično proti nebu in segajo skoraj kilometer visoko. Po drugi strani se fjord spušča globoko pod morsko gladino. Dno ob mestecu Vadheim doseže šele po 1234 metrih spuščanja, s čimer ga lahko primerjamo celo z znamenitim Velikim kanjonom v ZDA.

Mediteransko sadje v Skandinaviji
Zanimivo je, da je v sredini fjorda povprečna letna temperatura dobrih 13 stopinj, kar je največ na vsem Norveškem. V tem področju je zato mogoče gojiti celo sadno drevje. V sklopu pritočnih fjordov namreč naletimo na vlažno in toplejšo klimo, ki jo domačini izkoriščajo za gojenje breskev, marelic in orehov, poročajo pa celo o uspešnem gojenju tobaka, sladkorne pese in mediteranskega sadja. Od kod tako visoko na severu te prijetne temperature? Zasluga za to gre toplemu zalivskemu toku. Povsem drugače je pozimi, ko lahko zapade tudi več metrov snega.

Čudovita stvaritev narave je obrise začela dobivati ob velikih poledenitvah - teh je bilo v zadnjih 700 tisoč letih pet -, ko je pas ledu prekrival velik del celine. Ledeniki so se pomikali z gora in med drsenjem v rečnih dolinah izdolbli ogromne poti v obliki črke U, v katere je kasneje vdrla voda Severnega morja in jih napolnila. Dno dolin je bilo plosko, skalna področja obrušena, ob vznožju umikajočih se ledenikov pa najdemo pahljačaste delte. Še danes so nekatera pobočja ostala pusta, brez posebnega rastja.

Eno sedmih čudes narave
Posebne lepote norveških fjordov je priznal tudi Unesco, saj jih je uvrstil na seznam svetovne dediščine. Priznanje jim je podelila revija National Geographic, ki jih je poimenovala za »najboljšo potovalno destinacijo za uživanje v neokrnjeni naravi na svetu«, ameriški časnik Chicago Tribune pa jih je uvrstil na seznam sedmih čudes narave.

Domačini se lepote tamkajšnje narave dobro zavedajo in iz nje kujejo dobiček. Ponujajo vam pohodniške ture s cepini, derezami in vrvmi po ledeniku sogenskega fjorda, Jostedalsbreenu, ki velja za največjega v Evropi. Pohodi so načrtovani tako, da ustrezajo vsem vrstam turistov. Lahko se odločite za takega, na katerem vas lahko spremljajo že 6-letni otroci, za takega, kjer sta 15 let starosti in dobra kondicija minimum ali pa za treking z gorskimi kolesi po strmih, a romantičnih starih poteh.

Pri tem opozarjajo na nujnost lokalnega vodnika, saj so stene iz ledu krhke in se rade lomijo, zaradi česar je izkušeno spremstvo nujno. Za manj pustolovske so primerni izleti z ladjico ali s trajektom, s katerega se vam odpre čudovit razgled na mogočne stene fjorda. Če vam telesno stanje to dopušča, raje sedite v kajak in te lepote odkrijte brez tuje »veslaške« pomoči.

Zimskega spanja konec aprila
Če smo vas prepričali in ste se že začeli pripravljati za odhod proti Norveški, vam svetujemo, da še malo počakate. Visoko na severu je zima še huda, zato velja pričakati pomlad ali poletje, ko bo narava spet prebujena. Poleg tega se zdaj v zaspanih vasicah ne dogaja dosti.

Prvi večji dogodek pomladi bo šele 30. aprila, ko bo v Laerdalu potekal Pomladni festival z regato in gorskim smučanjem. Ljubitelji glasbe bodo sredi maja gotovo veseli džez festivala v Balestrandu, nekaj dni kasneje pa bo potekal Festival narodnega parka. Največ stvari bo na sporedu šele poleti, v juniju, juliju in avgustu, ko bo skoraj vsak dan kakšno tekmovanje, sejem ali zabava.

Veliko jezerc in potočkov ponuja veselje tudi ribičem, ki lahko računajo na bogat ulov. Težava in čar fjordskega ribolova je v tem, da se do najboljših krajev ne boste mogli pripeljati na štirih kolesih. Obuti bo treba gorske čevlje in se povzpeti po potkah okoli tega veličastnega fjorda. Slastni lososi in postrvi iz hladne, kristalno čiste vode bodo nagrada za trud. Divji ribolov je prepovedan, tako da ne pozabite kupiti ribolovne dovolilnice, ki je na voljo v mnogih hotelih, infotočkah, turističnih uradih in kampih. Ribolov na trnek je v samem fjordu sicer brezplačen, vendar je v tem primeru v pasu stotih metrov od izliva potokov in rek prepovedan.

Kako do tja?
Včasih je bil edini način dostopa do tega odročnega kraja z ladjo po morju. Danes je Sogenski fjord z ostalimi predeli Norveške povezan z modernimi cestami in železniškimi povezavami. Popotnik, ki ga želi obiskati, ima na voljo vsakodnevne avtobusne povezave (za informacije pokličite 0047 57 65 95 12), vlak (nekajkrat dnevno iz Osla in Bergna) ali pa se sem pripelje z letalom. Norvežani so namreč zgradili letališče Sogndal z rednimi povezavami z Oslom in Bergnom večkrat na dan. Let iz norveškega glavnega mesta do fjorda vam bo vzel le tričetrt ure časa, iz Bergna pa je še za tretjino krajši. Seveda lahko sledite vzorom iz starih časov in do fjorda priplujete z ladjo. Na voljo so vam moderne trajektne povezave večkrat dnevno, ki povezujejo vasice v fjordu z Bergnom.

Če se boste na pot odpravili z avtomobilom, pojdite skozi karavanški mejni prehod z Avstrijo proti Salzburgu (280 km iz Ljubljane) in naprej proti Münchnu (410 km), nato zavijte na avtocesto proti Nürnbergu (570 km) in se peljite proti Fuldi (760 km). Po dobrih tisoč kilometrih poti boste v Hannovru, kjer se napotite proti Hamburgu (1160 km), kjer boste pri Ellundu (1330 km) prestopili mejo. Pot nadaljujte po avtocesti proti Köbenhavnu. Pri Petersborgu ste spet na meji, kjer se peljite proti Göteborgu. Pri Olskroksmotetu (1950 km) uberite smer proti Oslu, kamor boste prispeli po 2240 kilometrih prevožene poti. Do fjorda je sedaj samo še slabih 300 kilometrov. Peljite se čez Skui, Tömmerĺsen, Norderhov, Skagnes, Begno, Olmhus, Nordĺker, Slidre, Eldsbru, Knipen, Fodnes in Mannheller, od koder boste kmalu zagledali sogenski fjord.