Na Dunaju so nedavno predstavili lestvico tridesetih najbolj obiskanih mestnih znamenitosti, ki so jo oblikovali na podlagi podatkov o prodanih vstopnicah.

V letu 2005 je torej prvo mesto nesporno zasedel Schönbrunn – natančno 2.300.081 ljudi je pokukalo v njegove sobane, tudi na posteljo lepe cesarice Sissi. Na drugem mestu je sosed zmagovalnega dvorca, živalski vrt Schönbrunn s 1.698.012 obiskovalci, na tretje mesto pa se je zavihtel Muzej umetnostne zgodovine – kar 665.149 ljudi je prestopilo njegova vrata. Tudi sicer so dunajski muzeji in galerije izredno obiskani, saj so na lestvici tridesetih med prvimi desetimi še Albertina, Avstrijska galerija Belvedere, Hundertwasserjev KunstHausWien in Muzej Leopold. Predvsem Albertina, Leopoldov muzej in Muzej umetnostne zgodovine vsako leto pripravijo nekaj razstav, ki v mesto "pokličejo" veliko ljubiteljev umetnosti iz tujine, med njimi je vsako leto tudi ogromno Slovencev. V Albertini tako ravno od 22. septembra gostuje Picasso s približno dvesto deli, ki so nastala v zadnjih dvanajstih letih njegovega življenja.

Odlično se je odrezal tudi zabaviščni park Prater oziroma Veliki vrtiljak (Riesenrad) – uvrstil se je na četrto mesto lestvice, z njim pa se je lani peljalo 620.000 oseb.

Prvi trije se predstavijo
Baročni dvorec Schönbrunn, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, ogromno obiskovalcev privablja vse leto, decembra pa se jim pridružijo tudi Dunajčani, ki se zvečer zgrinjajo na božični sejem pred dvorcem. Habsburžani so ga zgradili zraven izvira (Schöner Brunnen), ki ga je cesar Matthias (1557-1619) našel, ko je lovil v okolici Dunaja. Leopold I. Pa je bil tisti, ki se je odločil, da bo tu zraslo nekaj velikega, v mislih je imel poletno palačo. Gradnja se je začela leta 1696 in že čez dobra tri leta je bila v dvorcu zabava dobrodošlice. Kasneje so palačo veliko preizdavali in dozidavali, že konec 19. stoletja pa je postala zelo obiskana turistična točka mesta.

Muzej umetnostne zgodovine (Kunsthistorisches Museum) je dokaz, da so bili Habsburžani veliki zbiratelji. Cesar Franc Jožef I. Ga je odprl leta 1891 hkrati z Muzejem naravne zgodovine (Naturhistorisches Museum), s katerim si stojita nasproti. S sten v obiskovalce zrejo dela Rubensa, Pietra Brueghla starejšega, Raphaela, Dürerja in številnih drugih mojstrov.

Živalski vrt Schönbrunn je najstarejši živalski vrt na svetu – leta 1752 je mož Marije Terezije odprl svojo menažerijo. Sedem let kasneje je ukazal zgraditi paviljone, nekateri stojijo še danes. Leta 1906 se je v živalskem vrtu zgodilo nekaj posebnega, saj se je rodil prvi slon v ujetništvu. Danes na Dunaju lahko vidimo tudi dve pandi, živalski vrt pa že precej let obnavljajo in širijo.

T. T.