Pa vendar je bila ravno ureditev trga Place des Vosges skoraj revolucionaren poseg v zgodovini urbanizma. Trg, ki ga na srečo ne oblegajo trume turistov, velja namreč za najstarejši pariški trg in obenem za povsem prvi trg s štirikotnim tlorisom.

Vse za Njegovo visočanstvo
Place des Vosges je med letoma 1605 in 1612 po naročilu francoskega kralja Henrika IV. načrtoval Baptiste du Cerceau. Ker je stavbe, ki obkrožajo trg, zasedel kralj s svojim spremstvom, se je trg sprva lahko pohvalil z zvenečim imenom Place Royal (Kraljevi trg). Kraljeva 'posadka' je bila zares številčna, saj se okoli trga zvrsti kar 36 ali 39 (podatki različnih štetij se nekoliko razlikujejo) stavb, ki jih krasi enotno pročelje: francoska okna in robove posameznih zgradb obdajajo kamniti šivi, vmesni prostor pa zapolnjuje rdeča opeka.

Kralj in kraljica sta gospodovala vsak na svojem koncu trga. Njune sobane so zasedal osrednji stavbi na severnem in južnem koncu trga. Čeprav sta morala državo 'oskrbeti' s potomstvom, ki bi zagotovilo kontinuiteto dinastije in ki bi preprečilo krvave boje za nasledstvo, ki so vedno oslabili državno moč, sta živela vsak za sebe. Zjutraj sta stopila vsak na svoj balkon in si pomahala prek trga.

Pod vsemi stavbami se razteza arkadni niz, ki danes skriva vhode v številne restavracije in umetnostne (po večini prodajne) galerije, ki so si dom našle v nekdanji kraljevi rezidenci. Ker se na trg nikoli ne zgrinjajo podivjani turisti, ki se po pravilu čudijo vsemu in vsakomur in ki svoje začudenje pospremijo tudi s primernimi vzkliki, je Place des Vosges še vedno prijeten kraj za počitek na prostem. Notranji del trga obkroža niz dreves, katerih krošnje so bile – vsaj kadar sem sama obiskala trg – lično postrižene v obliki kvadrov in so tako še podkrepile štirioglatost tlorisa. Pod drevesi najdete vrsto klopc, sredi trga pa se bohoti vodnjak.

Petični prebivalci
V štiristoletni zgodovini trga so si na njegovem obrobju dom našli številne osebe, katerih imena se pojavljajo v poglavjih zgodovine Francije. Na številki 21 je med letoma 1615 in 1627 živel zloglasni spletkar in spretni politik kardinal Richelieu, na številko 6 pa so med letoma 1832 in 1848 prihajala pisma, naslovljena na literata Victorja Hugoja. Danes so vrata njegovega nekdanjega doma na široko odprta radovednežem, saj je bilo Hugojevo stanovanje urejeno v muzej Maison de Victor Hugo.