Nin je bil od 7. do 10. stoletja sedež vladarjev in škofov. Že v rimskih časih, ko je bil znan kot Aenona, se je ponašal s forumom, z amfiteaterom in akvaduktom.

Nin leži na manjšem otočku sredi plitve lagune in povezuje zgodovinsko bogastvo z naravnimi lepotami. Zaradi plaž (ADAC jih je razglasil za najlepše v Dalmaciji) in dejavnosti, ki jih ponuja v sodobnem turističnem naselju, pa je postal tudi privlačno turistično središče. Bližina nahajališče blata, imenovanega "peliod", je poskrbela še za razcvet zdraviliškega turizma.

Otoček s celino povezujeta dva kamnita mostova iz 16. stoletja. Glede na zapise zgodovinarjev je otok začel razvijati današnjo podobo pred 3.000 leti. V 9. stoletju pr. n. št. so ga naseljevali Iliri, s prihodom Rimljanov pa je postal Nin veliko trgovsko središče.

Hrvati so Nin kolonizirali v začetku 9. stoletja . Pomembne hrvaške zgodovinske osebnosti, ki so zaznamovale otoško mestece, so med drugimi kralji Tomislav, Petar Krešimir IV. in Zvonimir, škof Gregor Ninski ter princa Višeslav in Branimir.

Benečani so ga hoteli uničiti
V času turških vpadov je bil Nin ves čas tarča napadov. S prodajo dalmatinskega ozemlja Benetkam je Nin leta 1409 prešel pod njihovo upravo. Vse od takrat se je mestu slabo pisalo. Beneške mestne oblasti so ga hotele sistematično uničiti. Naročili so ga požgati, po mnenju zgodovinarjev, so hoteli z uničenjem Nina ubraniti pred Turki bližnje mesto Zadar. Vse od takrat mogočne kamnite strukture niso bile obnovljene.

Po letu 1969 se je v Ninu začel razvijati turizem. Šele lani pa so začeli obnavljati nekatere zgodovinske spomenike.

Več fotografij si poglejte v spodnji fotogaleriji.