Poznan je tudi pod imenom Mitilíni, kot se imenuje glavno mesto otoka. Leži v severovzhodnem delu Egejskega morja in je od turške obale oddaljen vsega nekaj kilometrov.

Na otoku vulkanskega nastanka živi nekaj manj kot 90.000 prebivalcev.

Svetovno znan je po antični pesnici Sapfo, ki se je okoli leta 620 pr. n. št. rodila v kraju Eresos. Slovite so njene pesnitve, od katerih sta se žal le dve ohranili v celoti. Sapfo je na otoku ustanovila dekliško šolo, kjer je slušateljice poučevala vse do sklenitve njihove zakonske zveze.

Po drugi strani pa je Lesbos skoraj nepoznan kot območje enega najbolje ohranjenih nahajališč okamnelih debel na svetu. Po svetu je namreč še več drugih nahajališč okamnelih gozdov. Okamneli gozd na Lesbosu se razprostira na okoli 150 kvadratnih kilometrih na zahodnem delu otoka, med naselji Sigri, Antisa in Eresos. Čeprav se po svojem slovesu ne more primerjati z razvpitim nahajališčem v ameriški zvezni državi Arizoni, kjer je v Poslikani puščavi (Painted Desert) narodni park Okamneli gozd (Petrified Forest National Park), je geološko prav toliko zanimiv, če ne še bolj.

Okamneli gozdovi so nahajališča okamnelih ostankov debel oziroma dreves iz geološke preteklosti. Okamnela debla so se lahko ohranila na mestu, kjer so drevesa dejansko rasla (in situ). V takih primerih govorimo o avtohtonem okamnelem gozdu; primer takšnega gozda je tudi na Lesbosu. Pri tovrstnih nahajališčih stojijo deli dreves tako, kot so stali pred milijoni let v času rasti, ohranjen pa imajo lahko tudi koreninski sistem. V bližini dreves so dostikrat ostanki drugih fosilov. Na podlagi takšnih najdb je mogoče rekonstruirati celotno življenjsko okolje določenega obdobja v Zemljini geološki zgodovini.

V nasprotju z avtohtonimi so alohtoni okamneli gozdovi nahajališča, kjer ostanki dreves ne stojijo oziroma ležijo na mestu, kjer so drevesa rasla, ampak so bila sčasoma prestavljena na drugotno mesto. Nekateri se pri tovrstnih nahajališčih otepajo izraza "gozd", kajti drevesa na mestu nahajališča dejansko niso rasla. Primer takšnega okamnelega gozda je tudi v že omenjenem narodnem parku v Združenih državah Amerike.

Kakor koli se že razvrščajo okamneli gozdovi, pogoj za njihov nastanek je v vseh primerih enak; obstajati mora namreč možnost fosilizacije. Le-ta prepreči hiter razpad debel, namesto tega pa anorganska mineralizacija povzroči impregnacijo. Znanih je več načinov fosilizacije. Najbolj pogosta je petrifikacija, s katero je nastal tudi okamneli gozd na Lesbosu. Voda prinaša raztopljene mineralne snovi (npr. kalcit, dolomit, kremen, pirit ali limonit) v razpoke. Mineralne snovi sčasoma nadomestijo organsko snov, ki tako okamni. Za petrifikacijo je značilno, da ostanki izgubijo prvotno barvo, oblika in dimenzija pa ostaneta nespremenjeni. Proces poteka pri diagenezi sedimentov v morju ali sladki vodi, pa tudi na kopnem.

Da se je na Lesbosu okamneli gozd ohranil na mestu nastanka, dokazuje večje število stoječih debel z razvitim koreninskim sistemom. Razen debel so se ohranili še fosili plodov, vej in listov, našli pa so tudi večje število živalskih ostankov. Celoten takratni ekosistem je bil zaradi intenzivne vulkanske dejavnosti na otoku fosiliziran pred okoli 15 do 20 milijoni let.