Naravne lepote otoka, njegova geografska razgibanost, nemirnost ter ugodna klima so tisti dejavniki, zaradi katerih si obiskovalec ne more kaj, da se ne bi zaljubil v Šolto.

Da je v tem nekaj resnice, priča več zgodb. Denimo tista, v kateri glavno vlogo igra ilirska kraljica Teuta (čas antičnega Rima). Po legendi so na hribu nad zalivom Senjska, ki je eden najlepših na otoku, stali Teutini dvori. Ribiči naj bi za njeno naklonjenost in milost v posebnem obredu darovali del ulova, in sicer tako, da so ribe vračali v morje na vse strani neba.

Otok navdihoval tudi literate
Šolta je začarala tudi rimskega cesarja Dioklecijana in navdihovala nekatere pomembne hrvaške literate, denimo renesančnega pesnika in pisatelja Marka Marulića in renesančnega pisca in misleca Petra Hektorovića.

Dalmatinci pravijo, da je lepota otoka trdoglava, da je torej mogoče na Šolti še vedno začutiti nekdanjo neokrnjenost. Šolta sicer med drugim zares slovi po svoji bogati flori in favni. Tu tako živi več kot 100 vrst različnih živali (ptice, divje svinje, zajci ...)

Tudi Šolta proti masovnemu turizmu?
MMC pa je odkril, da se vendarle tudi tu bolj in bolj sledi načelom masovnega turizma. Res je, da lahko obiskovalci, ki radi raziskujejo in jim ni odveč kašna ura hoje, najdejo tudi zalive, kjer bodo poležavali na plaži celo sami, vendar pa je eno izmed otoških mestec že pravo turistično naselje, v katerem za domačine pravzaprav ni prostora. Gre za Nečujam, kjer lahko mladi užijejo tudi nekaj zabave. Tudi glavni zaliv v tem mestecu, posut z dežniki, kaže na drugačno turistično prihodnost Šolte.

Ta južnodalmatinski otok sicer leži zahodno od Brača in meri 51,9 kvadratnih kilometrov. Na otoku stalno živi 1.479 prebivalcev (podatki popisa iz leta 2001).

Kaj je mogoče videti na otoku?
"Glavno mesto" otoka z nepogrešljivo tržnico, na kateri se najde tudi kaj za kuharje, ki znajo pripraviti dobro ribo, so Grohote. Glavna trajektna luka je v Rogaču, za navdušene izletnike pa je priporočljiv tudi obisk očarljivega mesteca Maslinica, od koder se razprostira pogled na otočke v smeri Drvenika. Šolta je primerna tudi za kolesarjenje.

Na otoku je mogoče videti tudi nekatere ostanke starodavnih kultur in umetnosti.

Ali gre res za kraj, ki vzbuja ljubezen na prvi pogled, pa lahko presodite ob ogledu MMC-jevih fotografij.

Marjetka Nared