Nekoč spaka, danes pa lepotec, znan po vsem svetu. Foto: EPA
Nekoč spaka, danes pa lepotec, znan po vsem svetu. Foto: EPA

Ta visoka in shujšana piramida iz železnih lestev, to ogromno nerodno okostje, ki sloni na nogah, za katere bi mislil, da bodo nosile sijajen kiklopski spomenik, a v resnici na njih stoji le smešna suhota, podobna tovarniškemu dimniku ...

Guy de Maupassant v Protestu proti stolpu gospoda Eiffela, objavljenem v pariškem časopisu Le Temps februarja 1887
Eifflov stolp
Med vzponom po 1.665 stopnicah si lahko oddahnete na treh ploščadih, pot pa lahko seveda precej olajša dvigalo, ki pelje do druge ploščadi. Foto: RTV SLO
Eifflov stolp v soju ognjemetov
Včasih pa stolp namesto električnih luči osvetli ognjemet. Foto: EPA

Stavba, ki so jo v čast Svetovni razstavi - leta 1889 jo je gostil Pariz - zgradili med letoma 1887 in 1889, Parižanom sprva še zdaleč ni bila všeč. Kako bi gledali na trume obiskovalcev, ki se zdaj vsak dan povzpenjajo po njegovih 1.665 stopinicah, lahko samo ugibamo.

Oče Eifflovega stolpa je Gustav Eiffel, ki je v svojem času veljal za enega najboljših konstruktorjev na svetu. Po več uspešnih projektih, med njimi je denimo tudi notranja konstrukcija znamenitega Kipa svobode v New Yorku, se je leta 1887 popolnoma posvetil gradnji tedaj kontroverznega stolpa, ki je postal najvišja zgradba na svetu.

Kako visok je pravzaprav?
Višina Eifflovega stolpa je spremenljiv pojem. Ko je bil zgrajen, je segal 312,27 metrov visoko in je bil vse do leta 1930, ko je primat prevzela Cryslerjeva zgradba v New Yorku, najvišja zgradba na svetu. Vendar je stolp z leti rastel - kar trikrat so ga doslej že "umetno" povišali tako, da so mu na vrh pripeli dodatno anteno. Skupno so mu Parižani dodali več kot deset metrov, tako da od leta 1992 meri 324 metrov.

Eifflov stolp tehta 10.000 ton, samo železna konstrukcija pa 7.300 ton. Kljub višini in precejšnji teža pa je njegov pritisk na tla presenetljivo majhen, komaj 4,5 kg/cm2.

Stolp sekajo tri ploščadi, štirje nosilci pa ustvarjajo neke vrste kvadratno pokrito dvorišče, katerega stranice merijo 125 metrov. Na vsaki izmed štirih stranic so po naročilu samega Eiffela vgravirana imena 72 priznanih znanstvenikov (med njimi Lavoisier, Ampere in Foucalut).

Nikoli končano delo
Gradnja stolpa je trajala natanko dve leti, dva meseca in pet dni, pri njej pa je sodelovalo 50 inženirjev, 100 železarjev in 121 gradbenih delavcev.

Čeprav je bil stolp končan leta 1889, pa se delo na njem nikoli zares ne konča. Za zaščito pred rjo ga je treba redno barvati, doslej je bil v celoti prebarvan 17-krat. Seveda ga niso ves čas barvali z enako barvo, zato se je njegov videz spreminjal, od rdeče-rjave do rumenkaste, nato temno rjave in končno današnje bronaste. Proti vrhu je barva nekoliko temnejša, zato da bi bila za obiskovalca, ki stoji ob vznožju stolpa, videti enotna.

Ob močnem vetru lahko vrh stolpa zaniha tudi do 6 do 7 centimetrov. Vrh stolpa se lahko močno premika tudi zaradi segrevanja, za 18 centimetrov.
Za prebarvanje stolpa je potrebnih 60 ton barve, poleg tega pa še 50 kilometrov varnostnih vrvi, 5 akrov zaščitne mreže, 1.500 čopičev in mnogo drugih pripomočkov. Predvsem pa je potrebno celoletno delo skupine 25 pleskarjev.

Več luči!
Posebno poglavje je osvetlitev Eifflovega stolpa. Od začetkov, ko je so ga osvetljevale plinske luči, se je veliko spremenilo. Največji premik je pomenil prihod elektrike in njena napeljava po celotnem stolpu, posodobitve pa se s tem niso končale. Posebej odmevna je bila osvetlitev ob prehodu v novo tisočletje, vsako leto pa Eifflov stolp še posebej zablesti ob francoskem državnem prazniku, 14. juliju.

In še več ljudi
Eifflov stolp je ena najbolj poznanih in priljubljenih znamenitosti na svetu. Vsako leto ga obišče na milijone obiskovalcev, leta 2005 jih je bilo 6.428.441, skupno pa ga je od njegovega odprtja pred 117 leti obiskalo več kot 223 milijonov ljudi.

M. M.

Ta visoka in shujšana piramida iz železnih lestev, to ogromno nerodno okostje, ki sloni na nogah, za katere bi mislil, da bodo nosile sijajen kiklopski spomenik, a v resnici na njih stoji le smešna suhota, podobna tovarniškemu dimniku ...

Guy de Maupassant v Protestu proti stolpu gospoda Eiffela, objavljenem v pariškem časopisu Le Temps februarja 1887