Stavba, ki so jo v čast Svetovni razstavi - leta 1889 jo je gostil Pariz - zgradili med letoma 1887 in 1889, Parižanom sprva še zdaleč ni bila všeč. Kako bi gledali na trume obiskovalcev, ki se zdaj vsak dan povzpenjajo po njegovih 1.665 stopinicah, lahko samo ugibamo.

Oče Eifflovega stolpa je Gustav Eiffel, ki je v svojem času veljal za enega najboljših konstruktorjev na svetu. Po več uspešnih projektih, med njimi je denimo tudi notranja konstrukcija znamenitega Kipa svobode v New Yorku, se je leta 1887 popolnoma posvetil gradnji tedaj kontroverznega stolpa, ki je postal najvišja zgradba na svetu.

Kako visok je pravzaprav?
Višina Eifflovega stolpa je spremenljiv pojem. Ko je bil zgrajen, je segal 312,27 metrov visoko in je bil vse do leta 1930, ko je primat prevzela Cryslerjeva zgradba v New Yorku, najvišja zgradba na svetu. Vendar je stolp z leti rastel - kar trikrat so ga doslej že "umetno" povišali tako, da so mu na vrh pripeli dodatno anteno. Skupno so mu Parižani dodali več kot deset metrov, tako da od leta 1992 meri 324 metrov.

Eifflov stolp tehta 10.000 ton, samo železna konstrukcija pa 7.300 ton. Kljub višini in precejšnji teža pa je njegov pritisk na tla presenetljivo majhen, komaj 4,5 kg/cm2.

Stolp sekajo tri ploščadi, štirje nosilci pa ustvarjajo neke vrste kvadratno pokrito dvorišče, katerega stranice merijo 125 metrov. Na vsaki izmed štirih stranic so po naročilu samega Eiffela vgravirana imena 72 priznanih znanstvenikov (med njimi Lavoisier, Ampere in Foucalut).

Nikoli končano delo
Gradnja stolpa je trajala natanko dve leti, dva meseca in pet dni, pri njej pa je sodelovalo 50 inženirjev, 100 železarjev in 121 gradbenih delavcev.

Čeprav je bil stolp končan leta 1889, pa se delo na njem nikoli zares ne konča. Za zaščito pred rjo ga je treba redno barvati, doslej je bil v celoti prebarvan 17-krat. Seveda ga niso ves čas barvali z enako barvo, zato se je njegov videz spreminjal, od rdeče-rjave do rumenkaste, nato temno rjave in končno današnje bronaste. Proti vrhu je barva nekoliko temnejša, zato da bi bila za obiskovalca, ki stoji ob vznožju stolpa, videti enotna.

Več luči!
Posebno poglavje je osvetlitev Eifflovega stolpa. Od začetkov, ko je so ga osvetljevale plinske luči, se je veliko spremenilo. Največji premik je pomenil prihod elektrike in njena napeljava po celotnem stolpu, posodobitve pa se s tem niso končale. Posebej odmevna je bila osvetlitev ob prehodu v novo tisočletje, vsako leto pa Eifflov stolp še posebej zablesti ob francoskem državnem prazniku, 14. juliju.

In še več ljudi
Eifflov stolp je ena najbolj poznanih in priljubljenih znamenitosti na svetu. Vsako leto ga obišče na milijone obiskovalcev, leta 2005 jih je bilo 6.428.441, skupno pa ga je od njegovega odprtja pred 117 leti obiskalo več kot 223 milijonov ljudi.

M. M.