Flamska arhitektura je globoko zaznamovala države Beneluksa. Značilne ozke in visoke hiše obiskovalca Bruslja spremljajo na vsakem koraku. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Flamska arhitektura je globoko zaznamovala države Beneluksa. Značilne ozke in visoke hiše obiskovalca Bruslja spremljajo na vsakem koraku. Foto: MMC RTV SLO/A. M.

Mesta po velikosti ne moremo uvrščati ravno med evropske metropole. Ožje središče si je tako najbolje in najbolj praktično ogledati peš, saj le tako lahko začutite zgodovinski utrip mesta. Vredno pa si je ogledati tudi širše območje mesta, saj se tam skrivajo številni muzeji, parki in druge zanimivosti.

A. M.

Prostor, na katerem stoji ena najlepših bruseljskih cerkva ima dolgo zgodovino. Na tem mestu je namreč že v 12. stoletju stala cerkev, ki je bila namenjena vojvodi Brabantskemu. V 13. stoletju, ko je se gradila Coudenbergova palača (danes tam domuje kraljeva družina), je tako postala vojvodska cerkev. Precej škode je doživela v spopadu med katoličani in protestanti leta 1579, leta 1731 pa je bila v požaru, ki je zajel Coudenbergovo palačo, tako poškodovana, da so jo porušili. Cerkev, katere pročelja zdaj spominja na antični tempelj,so jo med francosko revolucijo uporabljali kot »svetišče razuma« in »svetišče zakona«, leta 1802 pa je bila vrnjena Katoliški cerkvi in znova posvečena. Na koru ima svoje sedeže tudi kraljeva družina. Na trgu pred cerkvijo je spomenik Godefroia de Bouillona, Brabantkega vojaka, ki se je bojeval v prvi križarski vojni in je padel v Palestini. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Ta cerkvica je nekoč stala na mestu, kjer je danes osrednja bruseljska postaja, vendar pa je bila kamen za kamnom prestavljena nekoliko navzdol po griču, da je naredila prostor za postajo, ki so jo zgradili leta 1950. Pročelje iz 17. stoletja je bila obnovljena, bogato notranjost iz 15. stoletja pa je zamenjala skromna oprema. Ker ne stoji na običajni poti turistov, jo uporabljajo ljudje, ki si želijo miru med verskimi obredi. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Stipovski junak Tin Tin je zagotovo eden od maskot Belgije. Nastal je v okviru otroškega časopisa leta 1929. Njegov avtor, Georges Remi, je za Tin Tina ustravjal zgodbe, ki so bile povezane tudi za aktualnim političnim dogajanjem. Ker strip imenujejo tudi deveta umetnost, je tej zvrsti v Bruslju posvečen posebne muzej, ki predstavlja zgodovino stripa. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Deček, ki lula, pa je drugi v vrsti bolj znanih Belgijcev. Visok je le 30 centimetrov, a vseeno se ob njem zginjajo trume turistov. Legenda pravi, da je deček spomin na vojvodovega sina, ki so ga v 12. stoletju ujeli med uriniranjem ob devesu sredi bitke. Podoba je bila tako ujeta v bronast kip, ki ponazarja vojaški pogum dežele. Kipec je v začetku 17. Stoletja izdelal Jerome Duquesnoy starejši in ga postavil na mesto, kjer stoji danes. Takrat naj bi predstavljal potrebo mesta po sveži pitni vodi. V 18. stoletju je bilo precej poskusov, da bi kipec ukradli, tudi poskusov francoske in britanske vojske. Vendar pa je to »uspelo« šele nekdanjemu prestopniku Antoineu Licasu, ki pa je kipec uničil kmalu po tatvini. Narejena je bila kopija, ki turiste razveseljuje še danes. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Bruseljska borza domuje v eni najbolj mogočnih stavb v mestu. V paladijskem slogu je oblikoval arhitekt Len Suys, gradili pa so jo od leta 1867 do leta 1873. Kipa, ki predstavljata Afriko in Azijo naj bi oblikoval sam Rodin. Borza je odprta tudi za javnost, vendar turisti ne motijo dela borznikov. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Nekoč je bil Old England, stavba v značilnem secesijskem slogu, veleblagovnica, danes pa je dom muzeja glasbil. Paul Saintenoy si je zamislil stavbo, katere pročelje je iz stekla, okvir pa iz jekla. Zgradili so jo leta 1899. Bruseljske mestne oblasti je kot spomenik niso priznale vse do leta 1990, zato je obnova potekala do pred nekaj leti. Leta 2000 se je v stavbo preselil tudi muzej glasbil, ki je nastal po tem, ko je v 19 stoletju država kupila 80 antičnih in eksotičnih glasbil, zbirka pa se je podvojila, ko je kralja Leopold II., ki je leta 1876 od indijskega maharadže kot darilo prejel 97 indijskih glasbil ta podaril muzeju. Danes si lahko ogledate več kot 6.000 eksponatov. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Kraljevi muzej upodabljajoče umetnosti sestavljata muzeja starejše (od 15. do 18. stoletja) in moderne umetnosti (19. in 20. Stoletje). Poti v muzeju so dobro organizirane, saj obiskovalce skozi različna stoletja vodijo različne barve, med muzejema pa lahko tudi prehajate. Muzej starejše umetnosti med drugim hrani Otonovo pravico Dirka Boutsa, Žalovanje der Weydena, Popis v Betlehemu Brughëla mlajšega. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Muzej moderne umetnosti hrani dela številnih umetikov 20. stoletja, najbolj priljubljene pa so slike belgijskih nadrealistov. Med drugim si lahko v muzeju ogledate Promenado van Rysselberghea, Boj okostjakov za slanik Jamesa Ensorja, Maratovo smrt Jacquesa-Lousisa Davida in Območje Arnheima Reneja Margritta. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Park je bil oblikovan leta 1890 kot mesto za počitek in uživanje. Na vrhu ograje, ki obkroža park je 48 bronastih kipcev, ki jih je izdelal Paul Hankar, vsak pa predstavlja enega od srednjeveških cehov, ki so delovali v mestu. V zadjem delu parka je vodnjak v spomin grofoma Egmontu in Hornesu, ki sta bila pokrovitelja upora proti tiranski vladavini Španije pod Filipom II., ko so ga nato leta 568 obglavili na Grand Placeu. Na drugi strani vodnjaka pa je 12 kipov osebnosti, ki so zaznamovale Belgijo v 15. In 16. Stoletju, med njimi flamski kartograf Gerhard Mercator. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Cerkev je eden zadnjih primerov barbantske gotske arhiteture v Belgiji. Cerkev je zrasla na griču, potem ko je bila cehu lokostrelcev podeljena pravica, da zgradijo cerkev Naše Gospe. Legenda pravi, da je imelo dekle v Antwerpnu videnje Device Marije, ki je je naročila, da naj njen kipec odnese v Bruselj. Dekle je kipec res odneslo in ga podarilo tej cerkvi, ki je nato postala romarsko središče. Cerkev so zato morali razširiti. Dela so se začela leta 1400, a so bila zaradi pomanjkanja sredstev končana šele 150 let pozneje. Edina simbola o nastanku cerkve sta dva lesoreza, ki prikazujeta dekle v čolnu, saj je bil kipec uničen leta 1565. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Atomium je leta 1958 za Svetovno razstavo oblikoval Andre Waterkeyn. Prikazuje 165-milijardkrat povečan atom. Premer vsake od devetih krogel meri 18 metrov. V notranjosti so galerije in restavracija. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Sodna palača je vidna skoraj iz vsakega kotička v Bruslju. Gre najverjetneje za enega največjih projektov kralja Leopolda II., saj zavzema več prostora kor bazilika sv. Petra v Rimu. Gradili so jo med letoma 1866 in 1883, arhitekt Joseph Pölärt pa se je zgledoval po antičnih templjih. A svoje mojstrovine žal ni videl, saj je umrl še v času gradnje, leta 1879. Kupolo palače trenutno obnavljajo. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Skoraj na vsakem koraku v Bruslju je mogoče občutiti, da so tam doma evropske ustanove in da je Bruselj tako rekoč prestolnica Evrope. Zato so turistom na voljo številni spominki, med njimi tudi takšni, šaljivi. (Slovenci smo v na sredini desno). Foto: MMC RTV SLO/A. M.