Sicer zelo dolga (nekaj več kot enajst ur trajajoča) pot zna biti kar malo naporna, a je, če imate dovolj časa, ta pa vam pride celo prav za počitek ali za dolgo odlašano branje, še kako privlačna. Med najzanimivejše odseke poti, ki pelje skozi hribovito in večinoma zelo gosto naseljeno Avstrijo ter nato v bližini Münchna vstopi v Nemčijo, sodi gotovo predel, ko se železnica vije ob reki Ren, ob kateri nas od Meinza do Kölna oziroma Bonna na gričastem pobočju po vsej poti spremljajo veličastni gradovi.

Pomembna povezava z italijanskimi deželami
Ti danes sodijo med najbolj prepoznavne značilnosti Rena, njihova bogata zgodovina pa sega vse do srednjega veka. Njihovi ustanovitelji so bili fevdalni gospodje, ki so si močne domove zgradili z enim samim namenom – za obrambo pred roparskimi pohodi in pred grabežljivimi 'sosedi'. Vrhovi hribov so bili tako idelana strateška pozicija za postavitev grajskih domov.

Svoj strateški pomen je dolina Rena podedovala iz rimskih časov, ko je bila pomembna prometna povezava. Srednjeveški plemiči so prav po njej potovali na obisk v Italijo, s katero je nemške dežele navsezadnje povezovala tudi pot prek Koroške in Kanalske doline, ki imata zaradi prometnega pomena pomembno mesto na velikih srednjeveških kartah sveta.

Grajska gospoda, ki je imela izvrsten pregled in nadzor nad dolino, je prometno povezavo pridno izkoriščala in na poti pobirala carino.

Romantični pogled na srednji vek
Z gradovi je danes gosto naseljena pot od Mainza do Bonna, veliko pa jih najdemo zlasti v ozki soteski, ki povezuje Bingen in Koblenz. Številne turiste, ki se odpravijo na počitnice v dolino Rena, in tiste, ki le kot potniki vlaka hitijo naprej, pa nagovarjajo z neko skrivnostnostjo in romantičnostjo, ki ju radi pripisujemo času srednjega veka.

M. K.