London Eye velja za najbolje obiskano londonsko zanimivost, za katero je treba plačati vstopnino. V povprečju se v kapsulah kolesa na panoramski ogled Londona popelje kar 10.000 ljudi dnevno oziroma več kot 3,5 milijona letno. Foto: RTV SLO/A. P.
London Eye velja za najbolje obiskano londonsko zanimivost, za katero je treba plačati vstopnino. V povprečju se v kapsulah kolesa na panoramski ogled Londona popelje kar 10.000 ljudi dnevno oziroma več kot 3,5 milijona letno. Foto: RTV SLO/A. P.

Medtem ko se prvi, v letu 2005 spremenjen v The O2-dvorano, med Londončani nikakor ni "prijel" in z razstavo leta 2000 ni privabil načrtovanega števila obiskovalcev, je bil London Eye, imenovan tudi Kolo tisočletja, zadetek v polno.

Kolo je 31. decembra leta 1999 točno ob 20. uri slovesno odprl britanski premier Tony Blair, prvi obiskovalci pa so se z njim na krožno vožnjo zaradi tehničnih težav popeljali šele marca naslednje leto. Glavni sponzor velikanskega kolesa je nacionalni letalski prevoznik, zato je polno ime znamenitosti British Airways London Eye.

Velikansko kolo se je domačinom in turistom, ki jih v Londonu kar mrgoli, tako prikupilo, da lahko po številu obiskov že tekmuje s "starimi" znamenitostmi prestolnice, kot so most Tower Bridge, parlament in stolp Big Ben, kip Erosa na z neonskimi napisi popestrenem Piccadilly Circusu in utrdbi the Tower of London.

Anja Pavlič

Od daleč se kolo sploh ne zdi tako ogromno, ko pa se mu približate, ugotovite, da gre za pravega orjaka. Na vožnjo po navadi ni treba dolgo čakati, saj se kolo neprestano vrti in sprejema potnike. Vstopnice, za odrasle stanejo 14 funtov in pol, je mogoče dobiti v sosednji stavbi the County Hall, vožnja pa je mogoča med deseto in osmo uro (med junijem in septembrom pa do devetih zvečer). V neposredni bližini kolesa je tudi znameniti londonski akvarij in ogromna stavba britanskega naftnega velikana, podjetja Shell. Foto: RTV SLO/A. P.
Na žice je pritrjenih 32 klimatiziranih in z vsemi varnostnimi standardi opremljenih kabin, tako imenovanih kapsul, vsaka sprejme 25 potnikov. Kolo se zavrti 0,26 metra na sekundo (okoli 0,9 km/uro), tako da celotna vožnja traja okoli 30 minut. Foto: RTV SLO/A. P.
Kolo se premika tako počasi, da imajo potniki dovolj časa, da zapustijo in vstopijo v kabino; kolo se tako med izstopanjem in vstopanjem navadno ne ustavlja, zato so vse kapsule neprestano zasedene. Foto: RTV SLO/A. P.
Kakor koli, da bi omogočili varen dostop invalidom ali starejšim osebam, upravitelji London Eye včasih za nekaj minut kolo tudi povsem ustavijo. Foto: RTV SLO/A. P.
Kolo so oblikovali arhitekti David Marks, Julia Barfield, Malcolm Cook, Mark Sparrowhawk, Steven Chilton in Nic Bailey, kapsulam pa lahko očitamo le to, da bi v njih za lažjo orientacijo po velemestu prav prišla informativna tabla, katere stavbe se nahajajo v kateri smeri. Foto: RTV SLO/A. P.
Ob jasnem vremenu, kakršnega smo imeli na srečo tudi mi, se ob vzponu vidi kar 40 kilometrov daleč. London vam leži pod nogami. London Eye sicer leži na južnem bregu reke Temze, najbližja postaja izjemno učinkovite podzemne železnice pa je Waterloo. Foto: RTV SLO/A .P.
Ko dosežete najvišjo točko - 135 metrov, se ljudje pod kolesom zdijo le majhne pikice. Foto: RTV SLO/A. P.
Veličastni britanski parlament Houses of Parliament skupaj z znamenito uro Big Benom stoji skoraj nasproti London Eye, na drugi strani precej umazane Temze. Če parlament vidite s tal, si težko predstavljate, za kako ogromno stavbo gre, iz višine pa je razgled nanj nepozaben. Foto: RTV SLO/A. P.