V tem templju so nekoč Pompejci častili Izido. Foto: RTV SLO/M. K.
V tem templju so nekoč Pompejci častili Izido. Foto: RTV SLO/M. K.
Za zabavo mesta je skrbelo tudi živahno dogajanje v teatru. Foto: RTV SLO/M. K.
Slikarski ostanki so še danes pomemben spomenik za proučevanje antične stenske dekoracije. Foto: RTV SLO/M. K.

Vulkan je avgusta omenjenega leta za več stoletij pokopal prebivalstvo okoliških mest Herkulaneuma, Stabiae in Pompejev, ki so za sedem stoletij potonila v pozabo in hkrati poskrbela za odlično ohranjenost predvsem arhitekturnih ostankov, ki jih je tamkajšnje antično prebivalstvo pustilo za seboj. Danes so pod Vezuvom zasutimi mesti najznamenitejši prav Pompeji, ki so jih začeli sistematično odkopavati v 18. stoletju, natančneje od leta 1748.



Grški in rimski vplivi
Naselje Pompeji je bilo ustanovljeno v 8. stoletju pred našim štetjem, za njegov razvoj pa je bila pomembna predvsem grška kolonija Cumae, ki je poskrbela, da je do 6. stoletja pred našim štetjem grški vpliv močno prodrl v življenje Pompejcev. Razvoj mesta je vse do njegovega konca zaznamovala izredna blaginja, ki je v 1. stoletju pred našim štetjem privabila tudi številne Rimljane. Leta 80 pred našim štetjem si je namreč naselje dokončno podredil Rim in kaj kmalu je postalo priljubljeno bivališče predvsem bogatih Rimljanov.

Številne rimske družine pa so s seboj sčasoma pripeljale tudi rimsko organizacijo, jezik, umetniško ustvarjanje, gradbeno dejavnost in življenjski stil. V času, ko je izbruhnil Vezuv, je v mestu živelo okoli 25.000 prebivalcev. K razcvetu je prispevala tudi njegova lega v izredno rodovitni regiji.

Od dela do zabave
O živahni trgovini in obrtni dejavnosti danes obiskovalcu pripovedujejo številne ohranjene trgovine in delavnice, zelo izpovedne pa so tudi široke tlakovane ulice oziroma kar ceste, na katerih je mogoče najti globoke sledi, ki so jih za seboj pustili vozovi, in relativno dobro ohranjeni forum. Kot v številnih drugih, zlasti bogatejših naseljih rimskega imperija, so se tudi prebivalci Pompejev navduševali nad najrazličnejšo zabavo, kar med drugim razkriva ohranjeno gledališče.

Usodo mesta je napovedal že močan potres leta 62, ki je povzročil v mestu precejšnjo škodo. In še preden so lahko Pompejci obnovili poškodovane stavbe, jih je že doletela hujša nesreča, ki je mesto izbrisala iz površja zemlje.

Bogati ostanki slikarstva
Antično mesto v italijanski pokrajini Kampanja poznamo danes predvsem po okoli številnih ulic razporejenih stanovanjskih in javnih zgradbah. V teh so se poleg nekaterih kiparskih del ohranile predvsem freske, ki ponujajo vpogled v slikarski okras sten tega časa. Freske je danes mogoče najti večinoma v Arheološkem muzeju v Neaplju, nekaj pa jih še vedno krasi stene na svojem prvotnem mestu. Najbolj znamenita je najbrž obsežna poslikava t. i. Vile misterijev (Villa dei Misteri).