Foto:
Foto:

Čeprav na vojno, v kateri je bilo porušenih 85 odstotkov mesta, zaradi česar so Poljaki resno razmišljali, da bi naziv prestolnice podelili kateremu drugemu mestu, spominja precej spomenikov, mesto živi naprej. Obnovili - ali v veliko primerih na novo zgradili - so ga z donacijami številnih Poljakov iz domovine ali tujine. Temelji za obnovo so bile fotografije ter skice in načrti stavb, ki so jih po naročilu enega od profesorjev kot del naloge pred 2. svetovno vojno naredili študentje.

Glavnega mesta Poljske si ne gre predstavljati tudi brez Judov, ki so jih v drugi svetovni vojni strpali v geto, kar je v filmu Pianist upodobil režiser Roman Polanski, glavnemu igralcu Adrienu Brodyju pa je vloga leta 2003 prinesla oskarja za najboljšo moško vlogo. Nekdanja židovska četrt je tako danes pogost cilj turistov, ki obiščejo Varšavo.

M. T.














Varšava je po poljskih merilih mlado mesto, saj je bila zgrajena šele v 14. stoletju, leta 1413 pa so jo vojvode iz Mazovije razglasili za svoj sedež. Naziv prestolnice je Varšavi prinesel kralj Sigmund, ki je to čast leta 1596 odvzel Krakovu. Foto: RTV SLO/M. T.
Varšava je moderno velemesto z 1,75 milijona prebivalci. V središču mesta se obnovljene ali znova zgrajene stavbe izmenjujejo z najsodobnejšimi stolpnicami in drugimi stavbami, v katerih domujejo hoteli in poslovni prostori. Foto: RTV SLO/M. T.
Kraljevemu gradu so Nemci prizanesli skoraj do konca druge svetovne vojne, nato pa so ga porušili. Poljaki so ga ponovno postavili in vanj prinesli umetnine, ki so drugo svetovno vojno preživele. Foto: RTV SLO/M. T.
Drugo svetovno vojno je preživela le ena sinagoga - tale, ki sta jo leta 1902 zgradila Zelman in Ryfka Nozyk. Foto: RTV SLO/M. T.
Na drugo svetovno vojno in upore v njej spominjajo številni spomeniki. Eden izmed spomenikov je tudi spomenik vstaje. Foto: RTV SLO/M. T.
Upirali so se tudi Judje v getu. Upor je bil krvavo zadušen, na dogodke pa danes opominja spomenik vstaje. Foto: RTV SLO/M. T.
Judje so na danes največjem judovskem pokopališču svoje umrle začeli pokopavati leta 1780. V nasprotju z večino evropskih pokopališč grobovi niso razkošni, ampak stojijo tesno drug ob drugem, pokrivajo jih betonski bloki, spomeniki pa niso okrašeni, ampak prinašajo podatke o umrlem, dostikrat z dvema letnicama smrti - zapisano po judovskem koledarju in po štetju od Kristusovega rojstva. Foto: RTV SLO/M. T.
Na najbolj znanem judovskem pokopališču v Varšavi leži tudi Ludovic Lazarus Zamenhof, avtor esperanta. Danes naj bi ga govorilo med 100.000 in 2 milijonoma govorcev. Foto: RTV SLO/M. T.
Danes so od zgradbe ostale večinoma le še ruševine, ostanki pa so preurejeni v muzej. Foto: RTV SLO/M. T.
Poljska se lahko pohvali z veliko znanimi imeni, kot so pianist Fryderyk Franciszek Chopin, znanstvenica Marie Curie in astronom Nikolaj Kopernik, a vsaj od leta 1978 je najbolj znani Poljak papež Janez Pavel II., ki je iz Vatikana krščanski svet vodil do leta 2005. Na Poljskem so mu rojaki postavili številne spomenike. Foto: RTV SLO/M. T.
Zaščitni znak mesta je morska deklica, čeprav je Varšava postavljena daleč od morja. Foto: RTV SLO/M. T.
Pogost izdelek poljskih zlatarn je nakit iz jantarja. Vprašanje pa je, koliko pogumnih pripadnic lepšega spola bi se našlo, ki bi si okrog vratu nadele jantar, velik kot kokošje jajce. Foto: RTV SLO/M. T.
Živahno je tudi dogajanje na varšavskih ulicah. Na njih ob rožah prodajajo tudi izdelke, kot so posušene gobe. Foto: RTV SLO/M. T.