Večina čokoladnih eksponatov predstavlja barcelonske ali španske znamenitosti iz vsakdanjega življenja ali književnosti. Foto: RTV SLO/M. T.
Večina čokoladnih eksponatov predstavlja barcelonske ali španske znamenitosti iz vsakdanjega življenja ali književnosti. Foto: RTV SLO/M. T.

Španci sicer niso med največjimi proizvajalci ali vsaj porabniki čokolade na svetu, ne pozabljajo pa na dejstvo, da so bili prav oni tisti, ki so staro celino seznanili z užitki, ki jih prinaša topljenje čokolade v ustih. O tem, kako je čokolada prišla v Evropo, obstaja več različic, dejansko vse pa vključujejo špansko udejstvovanje. Tako naj bi nekaj kakavovih zrn ob vrnitvi v Španijo prinesel že Krištof Kolumb, a kralj Ferdinand in kraljica Isabella nista natančno vedela, kaj bi počela s temnimi fižolčki, podobnimi mandljem, zato niso bili deležni prave pozornosti.



Muzej čokolade v Barceloni pa predstavlja ne le zgodovino čokolade v Ameriki in Evropi, ampak obiskovalce seznanja tudi s pridelovanjem kakavovih zrn, z načini priprave čokolade in kakava, načinom, kako se je iz kraljevih dvorov čokolada počasi preselila tudi med povsem običajne prebivalce, in reklamnimi akcijami, ki so razširjale njeno priljubljenost. Največ slin pa se pocedi ob razstavnih eksponatih, ki so prava paša za oči, le predstavljati pa si je mogoče tudi, kakšen užitek bi pomenili za pravega sladokusca, če bi na primer smel odlomiti kakšen stolp Sagradi Familii, narejeni iz čokolade.

M. T.











Miguel Cervantes je verjetno najbolj znani španski književnik, v muzeju pa je zastopan s kar dvema eksponatoma - doprsnim kipom ... Foto: RTV SLO/M. T.
... in svojima junakoma Don Kihotom in Sanchem Panso. Foto: RTV SLO/M. T.
Obiskovalcem muzeja se cedijo sline tudi ob barcelonski znamenitosti, ki je na vrhu seznama vsakega pravega športnega navdušenca: stadionu, na katerem igra barcelonski nogometni klub. Foto: RTV SLO/M. T.
Slaščičarski umetniki niso pozabili niti na najbolj znane filme. Tudi Ben Hur se lahko pretopi v čokolado, najmlajšim pa je verjetno najbolj všeč pisana druščina iz Iskanja malega Nema ... Foto: RTV SLO/M. T.
... ali orjaški čokoladni Mali pišček, ki ni v muzeju videti prav nič zaščite potreben. Foto: RTV SLO/M. T.
Brez največkrat fotografiranega kuščarja v Španiji pa tudi muzej čokolade ne more. Za vsak slučaj je tako kot večina eksponatov varno spravljen za steklom. Foto: RTV SLO/M. T.
Da pa ne bi navdušenci nad čokolado le cedili slin, ampak se o čokoladi tudi kaj novega naučili, poskrbijo multimedijske predstavitve in plakati. Foto: RTV SLO/M. T.
Uživanje čokolade je bilo včasih pravi obred, ki ga je bolj slovesnega napravila tudi porcelanasta posoda, pouči muzej. Foto: RTV SLO/M. T.
Med drugim pa je mogoče izvedeti tudi, da povprečno največ čokolade letno pojedo Švicarji, in sicer 11,5 kilograma letno vsak. Španija ni v trojici največjih porabnikov, uživanja ob čokoladi pa proti pričakovanjem ne spodbuja niti muzejska trgovina. Ta sicer ponuja več vrst čokolade, a so izdelčki v primerjavi z eksponati videti tako običajni, da je prodaja verjetno slabša, kot bi kdo pričakoval od muzeja čokolade. Foto: RTV SLO/M. T.
Barcelonski muzej čokolade ima v Evropi vsaj še dva konkurenta: muzeja čokolade v Bremnu in Kölnu. Foto: RTV SLO/M. T.