Val Thorones odlikuje enotna arhitektura. Foto: RTV SLO
Val Thorones odlikuje enotna arhitektura. Foto: RTV SLO
Francosko smučišče je prepredeno z množico prog. Foto: RTV SLO
Razgled na bližnje gore je nepozaben. Foto: RTV SLO
Val Thorones
Mestece je v osrčju francoskih gora. Foto: RTV SLO

Hočete doživeti utrip največjega smučarskega centra na svetu? Vsem, ki ste na vprašanja odgovorili s tihim (ali glasnim) da, je na voljo francoski Val Thorones. To je najvišje ležeče smučarsko turistično mesto v Evropi, in sicer na nadmorski višini 2300 metrov, in je del francoskih Savojskih Alp.

Pot iz Ljubljane je sicer dolga, znaša kar 950 kilometrov. Poteka mimo Sežane, Trsta, Milana in Torina, skozi Frejus do Albertvilla in nato v Val Thorones. Majhno turistično mestece, ki ga odlikuje povsem enotna arhitektura, se zdi kot odrezano od preostalega sveta, vendar le na prvi pogled (kot bo kmalu jasno). Leži sredi smučišča s 140 kilometri steptanih, lepo urejenih in označenih smučarskih prog. Apartmaji in hoteli so skoraj v celoti organizirani tako, da vam smučarske opreme ni treba nikamor nositi. Smučke si pripnete kar pred vrati in že se lahko podate smučarskim dogodivščinam naproti.

Za razkošje je treba odšteti primerno vsoto
Val Thorones pripada sklopu treh dolin (Courchevel, Meribel in Les Menuires), ki so med seboj povezane in imajo več kot 600 kilometrov prog. Na voljo vam je tudi smučanje zgolj na smučiščih Val Thoronesa in Orella, lahko pa tudi v Vallée des Belleville, ki obsega 300 kilometrov smučarskih stez. Vsa smučišča so med seboj povezana, tako da je vse, kar je potrebno za takšen podvig, na široko odpreti denarnico. Za luksuzno smuko oz. smučarsko vozvnico je namreč treba kar precej izprazniti žepe. Šestdnevna karta za Val Thorones in Orelle na vrhuncu sezone tako stane 166 evrov na osebo, za tri doline boste odšteli 215 evrov, za Vallée des Belleville pa dodatnih 198 evrov. Za prestiž, ki se ponaša z vsemi vrstami prog – od najlažjih do izjemno zahtevnih, s skakalnicami in pistami za boarderje, sankaškimi območji in najsodobnejšo žičničarsko opremo, je pač treba plačati primerno ceno. Ob tem je treba povedati, da vseh prog, ki so vam na voljo, v enem tednu nikakor ni mogoče presmučati.

Smučanje tudi julija in avgusta
Največja žičničarska posebnost Val Thoronesa je gondola superlativov na 3200 merov visoki Cime de Caron. Tu vas običajno še sredi pomladi razveseli novozapadli pršič, pa seveda nepozaben razgled na pravljično mestece ali najvišjo goro Evrope, prek 4800 metrov visoki Mont Blanc. Smučanje v dolino pa je poseben užitek za vsakega ljubitelja vrhunske smuke.


Upravičen sloves uživa tudi gondolska žičnica do ledenika Peclet, ki je skupaj s sedežnico na ledeniku na voljo smučarjem tudi poleti, torej julija in avgusta. Njena prvotna konstrukcija je bila zgrajena že leta 1972, v devetdesetih letih so jo popolnoma prenovili in je z dolžino 3000 metrov tudi ena redkih žičničarskih naprav, ki obratuje tudi ob močnejšem vetru in sneženju. Po naporni smučariji se - jasno - prileže počitek, najlepše ga je izkoristiti na tako imenovani plaži Les Challet de Thorones.

Nočno življenje v Val Thoronesu
Kako pa je v Val Thoronesu z nočnim življenjem? Kljub temu, da mestece deluje kot oaza sredi zasneženih tritisočakov s tako rekoč večnim snegom in ledom in ga po dolgem in počez preveva gorski mir, se vsak večer prebudi v žurersko razpoloženje. Ulice razsvetlijo raznobarvne lučke in utripajoči napisi nad vrati kavarn, pubov, restavracij in diskotek, ki vabijo vse zabave željne obiskovalce.

Brez zadrege je mogoče trditi, da so zadovoljeni vsi okusi – tako kar se tiče glasbe kot tudi ambienta in razpoloženja. Z drugimi besedami, tam boste svoj prostor našli tisti, ki želite ob glasni glasbi plesati do zore, in tudi tisti, ki si želite zgolj mirnega druženja, večerje ali degustacije francoskih kulinaričnih posebnosti (kamor vsekakor spadajo najrazličnejši siri) in vina. Tudi v tem primeru je treba opozoriti, da vas bodo takšni ali drugačni omenjeni užitki stali precej fičnikov. Odveč tudi ni nasvet, da je zmernost lepa čednost, saj bi pretirano ponočevanje lahko škodilo smuki in botrovalo kakšni nezaželeni smučarski nesreči.

M. N.