Tukaj je živel beneški plemič, ki ga je na trdno zemljo prignalo gospodarsko nazadovanje Serenissime, dve stoletji pozneje si je še pred osvajanjem slovenskih dežel in pred ustanovitvijo Ilirskih provinc tukaj počivališče uredil Napoleon, danes pa Villa Manin slovi predvsem kot središče za sodobno umetnost, ki tri- do štirikrat na leto priredi odmevne razstave. Ta čas je tako na ogled postavitev God & Goods (Bog & dobrine), na kateri umetniki predstavljajo svoje videnje odnosa med verovanjem in potrošništvom/komercializacijo v sodobnem svetu.

Izraz propadanja Beneške republike
Veličastnemu dvorcu, obdanemu s privlačnimi kolonadami, bi marsikdo očital stilistično katastrofo. Zgradbo v majhnem kraju Passarino 20 kilometrov od Vidma so namreč večkrat prenovili, kljub temu pa jo je še vedno mogoče prepoznati kot palladiansko stavbo s konca 16. in začetka 17. stoletja stoletja. Takrat je tudi nastala. To je bil čas gospodarske krize Beneške republike, zaradi katere so si številni beneški velikaši omislili posestva na celini in se s čezmorskega trgovanja, v katerem so po odkritju Novega sveta (Amerike) vedno bolj dominirale dežele ob Atlantskem oceanu, preusmerili v kmetijstvo in specialne obrti. Tako je storil tudi Antonio Manin.

Arhitekturno udejstvovanje zadnjega beneškega doža
Gradnje vile menda ni nadzoroval sam. Njegov sin Ludovico, sicer zadnji dož Beneške republike, naj bi bil tisti, ki je poskrbel za to, da je sredi Furlanije zrasel dvorec, ki je upošteval arhitekturna načela najvplivnejšega poznorenesančnega arhitekta severne Italije Antonia Palladia. Še bolj pa je bil za to zaslužen arhitekt Baldassarre Longhena, ki naj bi najbolj vplival na podobo objekta. Delu arhitekta, čigar največje delo je beneška cerkev Santa Maria della Salute, je končno podobo vtisnil kipar in graver Domenico De' Rossi, kateremu je družina Manin zaupala več zahtevnih nalog, tako na posestih v Vidmu kot tudi v Benetkah.

Začasni dom velikega Napoleona
Prva desetletja 18. stoletja, ko je v Villi Manin ustvarjal De' Rossi pa so bila tudi zadnja 'debela' leta dinastije Manin in njene podeželske vile. Ko je konec 18. stoletja pridrl Napoleon, je bilo vsega konec in dvorec je postal celo prizorišče velikih političnih dogodkov. Tukaj so tudi podpisali znamenito pogodbo iz Campo Formia, s katero je bilo 17. oktobra 1797 konec Beneške republike.

Zadnja desetletja so čas novega vzpona Ville Manin. Slovi namreč kot eno najboljših središč za sodobno umetnost, ne le v Italiji, ampak v celotni Evropi. Privlačnost njenega programa stopnjujeta očarljivi vrt, ki je prav tako del razstavnega prostora, in širna planjava pred vilo, na kateri poleti prirejajo velike koncerte. Za letos so napovedani trije. Kot prvi bo 8. junija nastopil Mark Knopfler, sledil bo Joe Satriani (10. junij), 24. julija pa bodo nastopili še R.E.M.

Polona Balantič