Ko 897 kilometrov dolgi Duero priteče čez špansko-portugalsko mejo, postane Douro in se pri drugem največjem portugalskem mestu Portu izlije v Atlantski ocean. Foto: RTV SLO
Ko 897 kilometrov dolgi Duero priteče čez špansko-portugalsko mejo, postane Douro in se pri drugem največjem portugalskem mestu Portu izlije v Atlantski ocean. Foto: RTV SLO

Zamora, prestolnica province Zamora, ki je ena izmed devetih provinc v španski avtonomni pokrajini Kastilja in Leon, leži le uro vožnje od meje, ki ločuje Španijo in Portugalsko.
Španci imajo radi pregovore in v enem izmed njih je mesto našla tudi Zamora. Zamora no se ganó en una hora (V Zamori nismo zmagali v eni uri) izrečejo nekako takrat, ko bi mi rekli Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

In Zamora ni kar tako "pristala" v pregovoru, saj ima strateško izredno pomembno lego. Staro mestno jedro leži na gričku na desnem bregu reke Duero, novi del mesta pa se širi tudi na levo stran reke. V preteklosti je dolgo veljalo, da je tisti, ki je imel v pesti Zamoro, lahko odlično nadzoroval Kastiljo. Osvojili so jo tudi Rimljani, razdejali Arabci, mesto pa leži ob poti, ki se v španščini imenuje Via de la Plata (zgodovinarji izvor imena iščejo v latinski besedi platea – javna cesta in v grški besedi platys – široka pot). Več kot 1.000 kilometrov dolga pot povezuje Gijon na severu Španije ob Kantabrijskem morju in Seviljo v Andaluziji, zgradili pa so jo seveda "cestni mojstri" Rimljani.

Zamora s slabimi 70.000 prebivalci naj bi bila celo tisto mestece v Evropi, v katerem še stoji največ cerkev iz obdobja romanike – prešteli so jih kar 24, zgradili pa med 11. in 13. stoletjem. Med njimi izstopa katedrala, ki so jo gradili v drugi polovici 12. stoletja. Elemente romanske arhitekture lepo izpričujejo obnovljeni most, ki povezuje levi in desni breg Duera, palače, mestno obzidje, manjši grad in celo devet bolj ali manj obnovljenih hiš.

T. T.

Puente de piedra (Kamniti most) s 16 oboki je v 12. stoletju nadomestil stari most iz obdobja, ko so Iberski polotok nadzorovali Rimljani. Ostanki starega mostu so še vidni pod vodo, z levega brega Duera pa se lepo vidi dobro ohranjeno srednjeveško obzidje, ki obkroža najstarejši del mesta. Večina ohranjenega mestnega jedra je iz 12. stoletja. Foto: RTV SLO
Na severni strani v mesto vodijo ozka in z bršljanom obrasla Vrata izdaje. Foto: RTV SLO
Na jugu, nad Duerom, pa se v stari del mesta vstopi skozi vrata, ki imajo več imen: Škofova vrata (saj so zelo blizu škofovske palače), Vrata oljk (gojenje oljk je ena od pomembnejših kmetijskih dejavnosti v okolici Zamore) in Najboljša vrata. Foto: RTV SLO
Romanska cerkvica Santiago del Burgo je prva v vrsti mnogih, ki pozdravi tiste, ki v stari del Zamore vstopijo po trgovski ulici Santa Clara. Foto: RTV SLO
San Juan de Puerta Nueva s čudovitimi rozetami je ena izmed 24 cerkva v Zamori, ki datirajo v obdobje romanike. Cerkvico so velikopotezno obnovili že v 16. stoletju. Foto: RTV SLO
Katedralo so zgradili na najvišji točki grička, ki se dviga na desnem bregu Duera. V njeni dolgi zgodovini so jo tako rekoč ves čas dograjevali in obnavljali. Foto: RTV SLO
Štorklje v pokrajini Kastilja in Leon stanujejo v tudi središčih manjših mest. Motečega prometa v najstarejšem delu Zamore skoraj ni, saj so ulic večinoma preozke za vozila. Gnezd štorkelj, ki pa niso vsa zasedena, je toliko, da bi jih šteli ves dan. Foto: RTV SLO
Pokrajinski muzej in cerkev Santa Lucía ležita v tistem delu Zamore, ki so ga nekoč poseljevali Judje. Foto: RTV SLO
Calle de Balborraz 4, verjetno najožja hiša v Zamori, je široka le približno dva metra in pol. Foto: RTV SLO
Na precej zaspanih ulicah v bližini katedrale je veliko trgovinic s spominki, ki imajo največ dela ob sobotah in nedeljah. Keramika, leseni spominki, vino, siri, olivno olje, mandljevi piškoti ... vsi želijo najti pot do vrečk obiskovalcev. Foto: RTV SLO
Med deželo kruha in deželo vina se dviga Zamora, je še eden od rekov, ki se poklanjajo Zamori. V starem mestnem jedru nekatere ulice z modernistično arhitekturo res že precej spominjajo na mesta v severni Španiji, deželi vina. Tudi sama provinca Zamora pa je še danes usmerjena pretežno v kmetijstvo. Foto: RTV SLO