San Marino je, kot omenjeno, država z bogato zgodovino. Obsega 61 kvadratnih kilometrov, na katerih živi nekaj več kot 17.000 ljudi. Glavno mesto republike (na fotografiji njegovo staro mestno jedro) leži tik pod vrhom gore Titano, ki sicer dosega 750 metrov nadmorske višine. V »prestolnici« živi manj kot 5.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
San Marino je, kot omenjeno, država z bogato zgodovino. Obsega 61 kvadratnih kilometrov, na katerih živi nekaj več kot 17.000 ljudi. Glavno mesto republike (na fotografiji njegovo staro mestno jedro) leži tik pod vrhom gore Titano, ki sicer dosega 750 metrov nadmorske višine. V »prestolnici« živi manj kot 5.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
San Marino
Gora Titano se mogočno dviga nad razmeroma ravninskim delom Italije. Z njenega vrha se poraja prekrasen razgled daleč naokoli. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
San Marino
Glavno mesto dandanes ne sestoji več zgolj iz starega mestnega jedra, temveč se je nekoliko razširilo tudi okoli njega. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared

Po legendi naj bi republiko San Marino ustanovil kamnosek sveti Marino z otoka Raba, ki je v 4. stoletju - v času preganjanja kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom - pobegnil na Apeninski polotok, da bi v tamkajšnjih hribih ustanovil skupnost kristjanov.
Obstoj samostojne skupnosti okrog gore Titano je z listinami dokazan od visokega srednjega veka dalje. V 13. stoletju je državica obsegala le ozemlje neposredno okoli mesta San Marino (danes je to glavno mesto te žepne državice) in je bila še precej manjša od današnje.

Meje San Marina enake že več kot pol stoletja
Današnje meje je republika dobila leta 1463, pri tem pa ji je pomagal papež, in sicer za nagrado za sodelovanje v zavezništvu v eni izmed neštetih majhnih vojn tistega časa. Čeprav je Napoleon leta 1797 državici ponudil prijateljstvo in razširitev ozemlja, San Marino te roke ni sprejel. Bržčas je slutil, da bi ponudba lahko prinesla več škode kot koristi in jo je ljubeznivo zavrnil.

Republika je načelno podpirala proces združevanja Italije v 19. stoletju. Državi sta od združitve Italije leta 1861 sklenili več pogodb o prijateljstvu. Nekateri državljani San Marina so na primer sodelovali v prvi svetovni vojni na italijanski strani kot prostovoljci. Med letoma 1923 in 1943 so v San Marinu - podobno kot Italiji - vladali fašisti, vendar kljub agresivni italijanski zunanji politiki ni bilo teženj k aneksiji San Marina. Mussolini se je zadovoljil s tem, da je republiko v hribih z gradnjo železnice do Riminija na jadranski obali tesneje navezal na Italijo. Kljub fašistični vladi je San Marino med drugo svetovno vojno sprejel približno 100.000 beguncev, med njimi tudi Jude.

Italija z republiko dobila samo eno bitko
Po drugi svetovni vojni je bil San Marino prva evropska država, v kateri so leta 1945 preko volitev prišli na oblast komunisti. Med vlado koalicije komunistov in socialistov je prišlo tudi do resne zaostritve odnosov z Italijo. San Marino je namreč uvedel politiko davčnega raja, ki jo je izkoristilo veliko italijanskih družb, odprl igralnico in dovolil civilne poroke za italijanske državljane. Italijanska vlada je zato med letoma 1949 in 1951 zaprla meje s San Marinom za italijanske državljane ter republiki odrekla izplačilo njenega deleža carinskih prihodkov. Po dveh letih zapore je San Marino zahtevam Italije popustil.

Marjetka Nared

Da je v mestu mogoče veliko videti, priča njegova že izpovedana zgodovina. Kraljuje mu vsekakor trdnjava, ki jo sestavljajo trije stolpi: Rocca Guaita (Prima Torre), Rocca Cesta (Seconda Torre), Montale (Terza Torre). Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
In še ena stvar je, ki obiskovalca nikakor ne pusti neprizadetega: to je kraljevsko mestno obzidje. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
In seveda razgled, o katerem smo že govorili, a ni odveč spomniti nanj. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Ena glavnih znamenitosti mesta je bazilika sv. Martina. Sveti Martin (3. september) je za državljane San Marina tudi državni praznik. Naj omenimo, da je velika večina Sanmarincev rimskokatoliške vere. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Največ turistov se po navadi zbira pred vladno palačo, ki leži na glavnem mestnem trgu – Trgu svobode. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Na tem mestu velja povedati nekaj več o politični ureditvi San Marina. Zdajšnja ustavna ureditev republike velja že od 8. oktobra 1600. Zakonodajna oblast je v rokah velikega splošnega sveta, ki ga sestavlja 60 članov. Svetniki so izvoljeni na neposrednih volitvah, in sicer vsakih pet let. Prav oni so tisti, ki med šestdeseterico za pol leta izvolijo dva kapitana - regenta, ki postaneta »voditelja« države. Eden izmed regentov je bil v zgodnjem 20. stoletju tudi Girolamo Gozi (prikazuje ga kip na fotografiji), ki je bil na ta položaj izvoljen kar štirikrat. Izvršilno oblast ima državni kongres, ki ga sestavljajo trije državni tajniki in sedem kongresnikov na čelu različnih ministrstev. Posebnost San Marina je, da sodno oblast - razen v preprostih civilnih pravdah v vrednosti do 20.000 evrov - izvajajo sodniki, ki niso državljani republike. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Kot že omenjeno, je San Marino v 19. stoletju podpiral združevanje Italije. Četam Garibaldija je v vojni s papeško državo sanmarinska vlada tako omogočila umik na ozemlje republike. Kljub temu se žepna državica ni želela pridružiti združeni Italiji. Zaradi pomoči v vojni pa tudi zaradi izredno majhnega pomena ozemlja San Marina za Italijo je Garibaldi to željo upošteval. Sanmarincem je zato ostal v prijetnem zgodovinskem spominu, kar dokazujejo tudi spomeniki na fotografiji. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Tako kot velike imajo tudi majhne države svojo častno stražo (na fotografiji), pa tudi svoje policiste, ki jih krasijo posebne rumeno-modre uniforme, zaradi česar se jih zares ne da spregledati. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Staro mestno jedro glavnega mesta je znano po svojih ozkih ulicah, natrpanih z gostilnicami in trgovinami, ki naj bi čim bolj globoko segle v žepe turistov. Turizem je namreč glavna sanmarinska gospodarska panoga. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Prodajajo prav vso mogočo »šaro«, pri čemer z najrazličnejšimi triki poskušajo iztržiti čim več, tako pa marsikaterega nepozornega obiskovalca pošteno prinesejo naokrog. Zato se držite nasveta: »Barantajte!« Če vas v eni izmed trgovinic, denimo, verižica stane 10 evrov, je mogoče, da boste v naslednji zanjo odšteli zgolj dva evra. Trgovanje z arabskim pridihom, ni kaj. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Da, res je, kar kaže slika, kupiti je mogoče tudi meč. Še več – izbira mečev je velikanska. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Obiska v San Marinu se po navadi močno razveselijo tudi numizmatiki. Valuta, ki jo uporabljajo v republiki, je evro, ki pa ima prav posebne podobe. Število sanmarinskih evrov je močno omejeno. Prav zato so njihovi kovanci še toliko bolj cenjeni, imeti jih pa je nujen cilj vsakega resnejšega zbiratelja. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pa še en utrinek z ulice. Turiste v mestu močno navdušujejo ulični umetniki. Na fotografiji je risar, ki, verjemite, s svojimi karikaturami (za eno porabi pičli dve minuti), ustvarja pravi ulični šov, sproža salve smeha in služi mastne denarce. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared