Gradec (nemško Graz) je prav zgleden primer še živeče dediščine urbanega kompleksa srednje Evrope, kot ga je za seboj pustila večstoletna habsburška vladavina. Odlike tedanjega življenja se sicer na mestni strukturi vsekakor najbolj poznajo Dunaju, pa vendar je staro mestno jedro Gradca harmoničen skupek raznih arhitekturnih stilov, umetniških gibanj, ki so si sledila od srednjega veka dalje, in kulturnih vplivov sosednjih pokrajin.

Stari del mesta v sebi združuje germanske prvine z vplivi Balkana in Sredozemlja. Vsako posamezno zgodovinsko obdobje je tako zastopano z zanj tipičnimi zgradbami, kar jasno prikazuje umetniško-arhitekturni razvoj. Tudi zato se je jedro tega mesta leta 1999 znašlo na spisku Unescovih svetovnih zapuščin.

Drugo največje v Avstriji
Gradec je le lučaj daleč od Maribora, kar ga verjetno večini prebivalcev Slovenije naredi dostopnega. Vprašanje pa je le, kakšen je običajen razlog za obisk tega mesta. Glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske je s približno 287.732 prebivalci drugo največje avstrijsko mesto. Njegova zgodovina se začne s postavitvijo gradu na Schlossbergu, ki je zdaj del mesta, v 15. stoletju pa je Friedrich III. tam postavil grad, od katerega lahko danes občudujemo le dvojne polžaste stopnice.

Vsekakor se zdi, da bi bilo ob naslednjem obisku tega mesta priporočljivo obiskati tudi stari del mesta in se ozreti po stolpu z uro in zvonikom, deželni hiši, topniškem braniku, katedrali, trgu Schlossberg, Mestenem parku, Baziliki Marije Tolažnice in preostalih znamenitostih – na pa ostati le na obrobju mesta v potrošniškem raju.

L. Š.