Za vse, ki pričakujete, da gre še za en "kičast" in "pošlihtan" kraj: motite se. Staro mestno jedro Weimarja je res blodnjak uličic, kjer se na vsakem koraku zavedate, da je tu nekaj desetletij prebil Goethe, da sta tu živela in ustvarjala tudi Schiller in Bach in mnogo drugih - ni pa vam treba skrbeti, da se boste počutili utesnjene med pretiranim okrasjem.

Če pa se boste naveličali ogledovanja številnih muzejev starejše in novejše zgodovine in umetnosti, se lahko spočijete v enem od prijetnih lokalčkov v središču mesta. Nikakor tudi ne drži, da Nemci nimajo smisla za zabavo. Goethejev rojstni dan, 29. avgust, v Weimarju praznujejo nekaj dni - seveda v znamenju stojnic s pivom in okusno jedačo, ob katerih se marsikateri turist vpraša, kakšno zvezo imajo pravzaprav z dogodkom, ki se ga praznuje. Sicer pa - naj govorijo slike.

E. S.