Slovenec ima v svoji naravi nekaj, česar drugi mali evropski narodi navadno nimajo: gromozansko nujo po priznanju. Težko reči, od kod pri kranjskemu Janezu izvira ta poteba, da njegovo majhno, mlado domovino poznajo na drugem koncu zemeljske oble. So si tako zelo želeli neodvisnosti, da mislijo, da je tudi svet težko pričakoval pojav nove države?

Cvetke slovenskega oglaševanja
Seveda se strinjam, da bi vsaj sosedje pa vseeno lahko vedeli za Slovenijo. Doživela sem že, da je bil neki Italijan prepričan, da je Slovenija pokrajina ob Kalabriji. Ja, ker moja polomljena italijanščina res kar kriči: "Italiana autentica!"

OK, dojamem. Sloveniji manjlka prepoznavnosti, in tu nastopijo oglaševalske kampanje in nacionalni turistični urad. Propagandni spoti, še posebej, če se predvajajo na CNN-u, lahko naredijo čudeže za majhno državo bogu za hrbtom. Kar vprašajte Hrvate. Ampak hiter pogled na reklame, ki se vrtijo na slovenskih TV-postajah (izstopajo zlasti marketinški biseri tipa Moja prijateljica Eva mi je priporočila ta in ta pralni prašek), vam lahko da misliti, da bo težko narediti prepričljivo celostno turistično kampanjo za Slovenijo. Nadaljevanje zgodbe, ki jo poznajo že vsi, je moje sume le še potrdilo in celo preseglo.

Kako zafurati turistično propagando?
Zveni kot vic, kako zasrati turistično promocijo? Vanjo vmešaš vladne posameznike, ki mislijo, da so doktorirali iz prav vsega. Miroljubna rožica naenkrat postane z nacionalizmom prežeta slovenska zastava, slogan, ki bi si zaslužil malino, če bi te obstajale tudi v oglaševalskem svetu, pa I feel Slovenia. Pustimo ob strani malenkost, da bodo tujci zdaj našo državo še lažje zamenjevali s Slavonijo, saj smo jim sami dali takšne fonetične smernice. Še dosti bolj tragikomično je to, da je "od ljubezni puhteč in čuteč" slogan prišel takrat, ko je Slovenija končno pristala na prvih straneh vodilnih svetovnih medijev. Ne, tja je niso spravila polja pšenice, na pol zažgana potica ali close-up popolnoma neprepoznavne plezalke v CNN-ovem oglasu. Na naslovnici New York Timesa smo pristali zaradi sramotne, popolnoma nedemokratične in ksenofobične gonje proti Romom. I feel Slovenia nad sliko premraženih Strojanov se je napisalo kar samo. V Mladini še nikdar niso imeli tako malo dela z brainstormingom za svojo drugo, politično nekorektno stran.

No ja, Slovenija ima srečo, da se ob vseh kršitvah človekovih pravic, ki se dogajajo po svetu, verjetno nihče ne bo več spomnil na naše. In zato se lahko zahvali le naši majhnosti in neprepoznavnosti. Ironija, ne?

Vendar pozor! Ko že mislite, da ste varni, vas nekdo v tujini preseneti. Kot, recimo, ranger v nacionalnem parku v Koloradu, ki vas pozdravi v (sicer res rahlo rusko zveneči, a vseeno) slovenščini, ali zadet hipi v New Mexicu, ki obvlada vso zgodovino nekdanje Juge. Ali klošar v New Yorku, ki vam sporoči, kdo je zmagal na slovenskih parlamentarnih volitvah.

Ni vse Soča in Piran
Verjamem, da bi radi, da svet pozna stari center Pirana in turkizno barvo Soče, a dejstvo je, da grdo navadno zasenči lepo, zato bodite pripravljeni, da se boste morali morda nekje zagovarjati tudi glede Romov, izbrisanih in kršenja ženskih pravic. Se vam ne zdi pošteno? Dobrodošli v svetu ameriških turistov. Ti vam bodo znali povedati, da prepoznavnost ni nujno nekaj pozitivnega. Naj so volili za Georgea Busha ali pa naj spadajo med desetine milijonov, ki ga niso, vse več si jih na nahrbtnike šiva kanadske zastave, da bi se v tujini izognili čemu še vse hujšemu kot zgolj neškodljivim dvomom o pravilnosti politike njihove države.

Kaja Sajovic