Za državo je vztrajno naraščajoče število turistov dvorezni meč - po eni strani so gonilo sicer šibkega španskega gospodarstva, po drugi strani pa krepko načenjajo živce prebivalstvu ter obremenjujejo tako javni prevozni sistem in ceste kot obalo, ki je v poletnih mesecih videti kot razstavni pano sardin.

Glede na to, da turizem predstavlja 12 odstotkov gospodarskih prihodkov in 16 odstotkov delovnih mest, si Španija protiudarca ne more privoščiti. Država je že tradicionalno priljubljen obalni cilj, a letos se nad njo (in nad sosednjo Portugalsko) zgrinja rekordno število turistov, saj obalni kraji v severni Afriki in Turčiji zaradi terorizma ne veljajo več za najvarnejše. Turčija je, denimo, aprila, po terorističnem napadu v Carigradu, naštela za 30 odstotkov manj turistov kot v istem obdobju lani.

Porast turizma je pomagal Španiji splezati iz recesije in odprl nova delovna mesta (pomemben podatek za državo, kjer je nezaposlenost 20-odstotna), a mnogi Španci v tem vidijo tudi slabo stran. "Hočejo nas spremeniti v zabaviščni park, v kraj, kjer pozabiš nanj, ker nihče od domačinov ne živi več v njem," je potožil za Reuters Luis Clar iz soseske La Seu, kjer so glavne Palmine znamenitosti.

V La Seuu je mestni svet nedavno prepovedal parkiranje ob tamkajšnji katedrali, saj so vozila kazila podobo mestne promenade. A izguba parkirišča je prisilila mnoge družine, ki živijo v tamkajšnji ozkih uličicah, da parkirajo precej dlje ali pa porabijo ogromno časa s kroženjem in iskanjem prostega mesta, razlaga Clar. Večina ulic je ozkih in polnih turistov, kar stvari tako oteži, da je en par po Clarovih besedah že zapustil sosesko.

Vrhunec groze - Magaluf
Na Balearih skoraj tretjino delovnih mest zagotavlja turistični sektor (samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je turizem po vsej državi ustvaril 89.000 novih delovnih mest), ki predstavlja polovico gospodarskih prihodkov, kar je največ v celi Španiji. Lokalno gospodarstvo si je po petih letih krize komaj opomoglo na raven pred krizo, a se nelagodje nad turističnim razcvetom vseeno širi med prebivalstvom.

Na sušni Ibizi se že spopadajo s pomanjkanjem zalog vode, na podeželski Menorci se bojijo, da bodo turisti uničili tamkajšnjo neokrnjeno naravo, na Majorki pa se letovišča Magaluf zaradi neznosnega razvrata drži praktično sloves sodobne Sodome in Gomore. Val turistov je tako velik, da se je število prebivalcev po Balearih avgusta lani, sredi sezone, podvojilo na rekordna dva milijona. In po zadnjih podatkih iz marca se je število turistov, še posebej britanskih, samo v tistem mesecu povečalo za 50 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Za letošnje poletje so paketi vse vključeno tako rekoč razprodani, država pa je na dobri poti do četrtega zaporednega rekordnega leta.

Cele soseske postale turistična naselja
V Palmi prebivalci vedo, ob katerih dnevih se je mestnemu središču najbolje popolnoma izogniti - to je predvsem takrat, ko se križarske ladje z več tisoč potniki zgrnejo v pristanišče. Nekatere tudi skrbi, da se bodo celotne soseske spremenile v naselja s stanovanji za počitniško oddajanje.
Podobne skrbi so pred dvema letoma pognale na ulice jezne prebivalce Barcelone, kjer so se prebivalci obalnih predelov uprli proti porastu pijanih in razuzdanih turistov, ki je sovpadal z razcvetom trga turističnih apartmajev. Mesto z 1,6 milijona prebivalci je leta 2005 naštelo 4,2 milijona turistov, lani pa je ta številka dosegla že 7 milijonov, kar je med domačini sprožilo velik alarm.

"Sem za zasnovo razumnega turizma, a resnica je, da je bila na nas izvedena invazija, lastni uspeh Barcelone pa je njen najhujši sovražnik," je za AP povedala upokojenka Rosa Maria Miguel iz Barcelonete, stare ribiške četrti, ki je danes postala luksuzna marina za velikanske jahte.

Županja Barcelone Ada Colau je že vse od svoje izvolitve lani odločena, da bo našla pravo ravnotežje. "Barcelona se je utrdila na mestu ene vodilnih svetovnih turističnih mest, kar ima svoje očitne prednosti, po drugi strani pa s tem tvega, da bi neuravnotežena rast nazadnje pripeljala do tega, da milni mehurček poči," je dejala nedavno. Njena administracija je uvedla moratorij na nove hotelske nastanitve in razmišlja o uvedbi turistične takse za obiskovalce, prihodke od takse pa bi prelili v druge sektorje, da bi tako porazdelili dobiček.

Delni nadzor nad turizmom
Tudi lokalne oblasti v Palmi se sicer zdaj - vsaj do neke mere - nagibajo k nadzoru nad turizmom, če že ne k omejevanju. Naslednje leto naj bi tako najmanjši od štirih glavnih balearskih otokov, Formentera, uvedel davek na vstopna vozila, radi bi tudi postavili zgornjo mejo turističnih nastanitev, pravi tamkajšnji minister za turizem Biel Barcelo.

Za julij je levousmerjena vlada za prenočitve napovedala 2 evra turistične takse, a so tovrstni ukrepi naleteli na upor turističnih agencij in hotelirjev. "Že zdaj živimo dovolj dobro od turizma - ne bi smeli zahtevati še več," meni Monica Garcia, zaposlena v majhnem penzionu Ritzi v središču Palme.

Hotelske skupine opozarjajo, da bi omejitve lahko dolgoročno škodile dohodkom, upor ob vsakršnih poskusih zajezitve turizma pa je opazen med mnogimi, ki se na Majorki zanašajo na ta sektor, od taksistov do prodajalcev spominkov. Barcelo pravi, da bi boljša regulacija in načrtovanje (intenzivnejše privabljanje turistov zunaj sezone, boljša organizacija pri izkrcavanju potnikov z velikanskih turističnih ladij ...) pomagala zaščititi industrijo pred uporom domačinov.

S turistično takso naj bi zbrali med 50 in 70 milijoni evrov na leto, ki bi jih vložili predvsem v okoljevarstvene projekte. "Turizem bi moral biti prvi, ki bi si želel zagotoviti, da ne doživi odpora," meni Barcelo. "Želimo si še naprej živeti od turizma in moramo ga narediti trajnostnega za naslednjih 30-40 let." Nekateri so celo skeptični, da je pametno graditi celotno gospodarstvo regije okoli turizma - če se bo to obrnilo, namreč prebivalcem ne bo ostalo kaj dosti.