Kljub svoji dolgi in zanimivi zgodovini je otok tik ob severovzhodni obali Krete najbolj znan po tem, da je bil ena zadnjih kolonij gobavcev v Evropi, ki je prenehala delovati šele leta 1957.

Benečani pustili najmočnejši pečat
Čeprav na otoku ni nobenih ostankov Minojcev in Dorcev, pa je zelo verjetno, da sta ti ljudstvi tam bili, prvi zapisi o otoku pa so se pojavljali v 13. stoletju, ko so ga zasedali Bizantinci. A kmalu po propadu bizantinskega cesarstva so na otok, takrat sicer še znan kot Kalidon, prišli Benečani. Ti so otok poimenovali kar »dolg trn« oziroma Spinalonga (spina-trn, longa-dolg).

Da bi otok zavarovali pred Turki, so v 16. in 17. stoletju na otoku zgradili mogočno obzidje in postavili več stražnih stolpov. Kreto so namreč Turki zasedli leta 1669, poleg Spinalonge pa sta ostali nezasedeni le še dve utrdbi - Gramvousa in Souda. A Turki so še napadali in Benečani so se morali leta 1715 vdati.

Po Turkih - gobavci
Po padcu Spinalonge so se nanjo začele naseljevati turške družine, vendar so se potem, ko je Kreta postala del Grčije, začele tudi odseljevati. Zadnji Turki so Spinalongo zapustili leta 1903.

Tega leta pa je otok dobil nove prebivalce, saj so na njem ustanovili kolonijo gobavcev, ki so tako več kot 50 let živeli oddaljeni in izolirani od normalnega življenja. Potem ko so kolonijo leta 1957 po smrti zadnjega gobavca ukinili, je na otoku ostal le še en duhovnik, saj tradicija Grške pravoslavne cerkve veleva, da je treba imeti mašo za umrlim 40 dni, šest mesecev, eno, tri in pet let po njegovi smrti. Tako je zadnji prebivalec otok zapustil leta 1962.

Čudovit muzej na prostem
Po življenju gobavcev na Spinalongi je nastalo tudi literarno delo »Otok«, sicer pa je kraj danes muzej na odprtem, kjer pa veljajo posebna pravila. Ne sme se kaditi in piti, prav tako pa je prepovedano tudi glasno govorjenje. A kljub temu je ena glavnih kretskih turističnih znamenitosti, saj je ob sončnem vremenu vsak pogled na okolico zaradi kontrasta barv med morjem in otokom ter mešanice različnih kultur, ki so tu pustile svoje pečat, kot najlepša slika v kakšnem potovalnem katalogu.

Sabina Zonta
sabina.zonta@rtvslo.si