Zakaj si ne bi v Bruslju poleg stavb Evropskega parlamenta, komisije, kraljevih palač, senata, Atomiuma, Grand Placea, Manneken Pisa in množice pivnic in čokoladnic vzeli čas še kaj zabavnega?

Standardne turistične ture po tej multikulturnem mestu največkrat le omenijo strip: ko se sprehajate po središču starega dela Bruslja pa vas na poti do najslavnejšega fantka, ki lula, s pročelja pozdravlja še en slavni bruseljski deček - Tintin.

Večno mladi novinar
Tintin je reporter časopisa Le Vingtieme Siecle (Dvajseto stoletje), ki za bralce raziskuje širni svet. Za začetek se s svojim zvestim psičkom Miloujem (v slovenščini sliši na ime Švrk) odpravi k Sovjetom, pozneje pa med drugim rešuje tatvine draguljev, išče kraljevo žezlo in raziskuje Afriko.

Strip, ki je izhajal vse do srede 80-ih v 24 knjigah, popelje popotnika tudi v Južno Ameriko, Tibet in Indonezijo, turista pa lahko nesejo noge v uradno trgovino v bližini bruseljske mestne hiše, kjer se založi z malo drugačnimi (in predvsem dražjimi) spominki. Tintinova zbirka turistom ponuja stripe v kar nekaj svetovnih jezikih, razglednice, zvezke, plišaste igrače in celo modno kolekcijo. Da bodo malčki že od zibke v slogu Tintina, čeprav ga še ne morejo razumeti.

Avtor stripa, Hergé, je pozneje ustvaril še nekaj risanih junakov, a je najbolj znan ravno po mladem reporterju, ki se skoraj nikoli ne loči od svojega najboljšega prijatelja.

Tidam tidam tidam ...
Bolj znani od Tintina pa so v Sloveniji Smrkci, za katere le malo ljudi ve, da so dejansko Belgijci. Peyo, kot je bilo umetniško ime Pierra Culliforda, jih je narisal leta 1958. Bili so del zgodbe v njegovem stripu Joahn in Pirlouit, kmalu pa so dobili svoj strip in seveda svoje figurice. Že leta 1959 so lahko otroci tečnarili svojim staršem, da naj jim kupijo figurico ata Smrka. V šestdesetih letih so Les Schtroumpfs postali tako priljubljeni, da so že prešli na veliko platno, Ameriko in potem ves svet pa so osvojili leta 1981.

In kje jih najdete sredi Bruslja? No, Smrkci le niso tako mestni kot je Tintin, zato jih je treba poiskati v njihovi deželi, hiši stripa. Muzej ponuja vse in še več o stripu, v pritličju pa najdete dobro založeno trgovino s predvsem francoskimi, pa tudi tujimi stripi.

Tisti, ki radi obisk tujih krajev načrtujete že doma, pa se oborožite s francoščino in sprehodite po virtualnem striparskem Bruslju. Tu lahko pogledate tudi, v katerih predelih belgijskega glavnega mesta se nahajajo poslikana pročelja, po katerih se podijo risani junaki.