Črnogorsko pristanišče Tivat, kjer je bilo nekoč tudi oporišče jugoslovanske mornarice, bo kmalu neposredni tekmec Monaku, Cannesu in Portofinu, je prepričan kanadski poslovnež in multimilijonar Peter Munk, ki je lastnik in predsednik uprave družbe Barrik Gold, največje družbe, ki se ukvarja s kopanjem zlata, na svetu.

Vse je plod neizmerne želje 82-letnega Kanadčana, da najde košček še neodkritega raja, ta "diamant" ustrezno obdela in ga približa ljudem s približno tako debelo denarnico, kot jo ima on. "Imel sem sanje," je v pogovoru za CNN razkril Munk: "In nikoli si nisem mislil, da bodo kdaj postale resničnost. Le kje v Evropi bi lahko našel popolno pristanišče, ki je veliko in naravno zaščiteno, kjer je voda globoka in kjer je vlada pripravljena sodelovati? Možnosti je bilo ena proti milijon."

Svoje sanje je tu in tam omenil kakšnemu znancu. In ko je leta 2000 opravljal funcijo predsednika uprave podjetja Trizec Properties, ki se ukvarja z nepremičninami in ki je imelo svoje "lovke" tudi v srednji Evropi, so mu svetovalci predlagali, naj si ogleda tudi Črno goro. "Tudi kanadski veleposlanik v Beogradu mi je svetoval, naj si, ko bom naslednjič v Evropi, ogledam ta košček sveta," pojasnjuje Munk.

Deviški zaliv - uresničitev Munkovih sanj
Leta 2003 je obiskal državo in z vladnim privoljenjem s helikopterjem poletel nad Kotorski zaliv. Zagledal je veliko pristanišče, stisnjeno med gore, ki je bilo v času, ko je bil v Tivatu dom jugoslovanske mornarice, še dodatno zaščiteno pred radovednimi pogledi. Ker je nad tem delom ozemlja leta veljala prepoved zračnega prometa, ga dobesedno ni bilo na nobenem radarskem posnetku, zatrjuje Munk in dodaja, da je bilo pristanišče, še tako deviško in nedotaknjeno, nekaj najlepšega, kar je videl v svojem življenju.

To je bil košček Evrope, ki ga je iskal, zato se je dogovoril za srečanje s črnogorskim premierjem Milo Djukanovićem, ki mu je pojasnil, da je vlada precej naklonjena prodajanju nekdanjih vojaških objektov in baz, med njimi tudi pristanišče v Tivatu. Investitorjev ni bilo težko pridobiti, pojasnjuje Munk: "V bistvu je bilo enostavno. Le poklical sem nekaj prijateljev, ki so tudi lastniki jaht."

Rastejo hoteli, apartmajske "hiške", celo letališče
In začela se je gradnja. Trenutno lahko v pristanišču, poimenovanem Porto Montenegro, privežejo 85 jaht, ko bo vse končano, bo prostora za okoli 300 tovrstnih plovil, ki bodo lahko v dolžino merila tudi do 120 metrov. Zgrajenih je že nekaj hotelov in razkošnih apartmajskih naselij, a vse po skrbno načrtovanem sistemu. "Nočem, da ta del postane nekakšna betonska džungla," zatrjuje Munk in dodaja, da je trenutno v gradnji tudi igrišče za golf, v bližini nastajočega letovišča pa naj bi zgradili tudi manjše letališče.

Prepričan je, da bo njegova ideja pomagala tudi državi sami, njenemu gospodarskemu razvoju in razvoju turizma. "Bistvo našega načina investiranja ni le investiranje samo, pač pa razvoj najprej regije, nato pa tudi države v celoti," zatrjuje poslovnež.

Ničesar je jemljejo, le vlagajo
"Ničesar ne jemljemo, ampak samo vlagamo - v infrastrukturo, v izobraževanje. K projektu vabimo druge investitorje in gradimo ceste, stavbe, skrbimo za čisto vodo in počasi usvarjamo čudovito sliko," se pohvali Munk in doda: "Vložili smo že milijone dolarjev." Sicer pa Munka pri ustvarjanju tega koščka raja (za bogataše) ne vodi le egoistična želja, skrbi ga tudi za lokalno prebivalstvo: "Trenutno neposredno za nas dela od 60 do 70 Črnogorcev, ki smo jim omogočili dohodek na ravni, ki je bila v času komunizma popolnoma nemogoča."

Skupaj bo projekt stal okoli milijardo dolarjev
Munk je oz. bo v projekt vložil 135 milijonov dolarjev svojega denarja, del sredstev prispeva tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), del pa številni posamezniki, ki jih je Munk navdušil za projekt. Skupaj bodo po ocenah potrebovali okoli milijardo dolarjev, saj je treba posodobiti, ponekod pa na novo zgraditi cestno infrastrukturo, sistem oskrbovanja z vodo, vzpostaviti je treba stabilne banke, da bodo pritegnile še več tujih investitorjev itd.

Sicer pa Munk ni prvi, ki je imel s črnogorsko obalo visokoleteče načrte - v ta košček Jadrana obilno vlagajo (oz. vsaj so vlagali - gospodarska kriza je številne prekrižala številne načrte)tudi ruski milijarderji z Olegom Deripasko, enim najbogatejših Rusov na čelu.