S tem je Tito zavedel sovražnika, partizani pa so iz podrtega mostu naredili zasilni most in tako rešili 4.000 ranjencev na levi breg te reke v Bosni in Hercegovini.

Železen most še danes deloma leži v Neretvi, ki je v tem toku lepa zelena reka. Drugače je v spodnjem toku hercegovske reke, ki sicer izvira v Živnju, pri hrvaškem Metkoviću se močno razširi, tako da se v bližini Ploč v več rokavih izliva v Jadran. Tam je reka siva in umazana, a hkrati zelo pomembna, saj jo tamkajšnji prebivalci izkoriščajo za namakanje vinogradov in sadovnjakov.

Neretva teče tudi pod 23 metrov dolgim in 19 metrom visokim mostom v največjem hercegovskem mestu Mostarju. Stari most je bil zgrajen med letoma 1557 in 1566, a je bil leta 1993 porušen. Danes most ponovno krasi mesto s 126.000 prebivalci, saj je bil z mednarodno pomočjo obnovljen pred tremi leti.

V soteski Vrbasa prostor le za reko in cesto
Še ena pomembna bosanko-hercegovska reka je Vrbas. Po njeni soteski teče pomembna prometna pot med Jajcem in Banjo Luko, med tema krajema pa so tudi tri hidroelektrarne. Zeleni Vrbas je izklesal sotesko, v kateri je prostor le še za ozko cesto. Če se voznik osebnega vozila znajde za tovornjakom, bo iz Banja Luke v Jajce, ali obratno, prišel mnogo kasneje, saj je prehitevanje skoraj nemogoče, tistim, ki pa se bolj mudi, pa s prehitevanjem na ovinkasti cesti izzivajo usodo.

A za ogled Jajca, mesta iz konca 14. stoletja ob sotočju Vrbasa in Plive, se splača voziti počasneje in si ga zagotovo ogledati. V tem kraju je bilo 29. in 30. oktobra 1943 2. zasedanje AVNOJ-a, čemur je posvečen tudi muzej, ki pa danes propada. Muzej je stavbi, kjer je bil med vojno kongres, a v kongresni sobi Karl Marx iz slike opazuje razpadajoči omet, razbite luči, vodič v muzeju je vesel, da so uspeli prebarvati okna.

Strasti se še niso pomirile
Šumenje slapov na Plivi zmoti glasno avtomobilsko trobljenje avtomobilskih hup. Več avtomobilov v vrsti trobi, potniki v avtih pa navdušeno mahajo z hrvaškimi zastavami. Pripravljajo se na poroko.

Potem je nekaj časa mirno, a ravno ko vodič razlaga, da v muzej AVNOJ-a pride največ Slovencev, ga zmoti hrup. Ponovno glasno trobljenje, iz avtomobilov pa tokrat plapolajo zelene muslimanske zastave. Vodič le zmajuje z glavo, muslimanski prebivalci Jajca Hrvatom niso ostali dolžni. Rane iz vojne ostajajo odprte.

1992 - 1995
Na vojno spominja tudi vsak pogled v Sarajevu, saj kamor človek pogleda, vidi pokopališče. Pogled iz hriba nad Sarajevom daje vtis, da so bele nagrobne kamne postavili na vsako zelenico v mestu in predmestju, kjer je bil le prostor. Na vsakem izmed neštetih belih kamnov so zapisani ime in priimek, datum rojstva in letnica smrti, ki je 1992, 1993, 1994 ali 1995. V vojni v Bosni in Hercegovini je bilo ubitih 250.000 ljudi, okoli 2,8 milijona ljudi je zbežalo iz svojih domov.

N. G.