Rdeče hiške so del švedske železarske tradicije - rdeča je preprosto najcenejša barva in včasih je veljalo, da so rdeče hiše za reveže, bele za bogataše. Foto: RTV SLO/K. S.
Rdeče hiške so del švedske železarske tradicije - rdeča je preprosto najcenejša barva in včasih je veljalo, da so rdeče hiše za reveže, bele za bogataše. Foto: RTV SLO/K. S.

Država zna kljub stereotipom presenetiti tako z dobrimi kot tudi s slabimi stvarmi.

Če jo primerjamo s preostalo Evropo, je Švedska bolj umirjena, bolj zelena, manj obljudena, ima nenormalno veliko ljudi, ki so videti kot profesionalni manekeni, njihove hiše so v popolni usklajenosti z naravo in nepretenciozno, vendar ustvarjalno naravo Švedov.

Po drugi strani je glasba na radiu najslabše, kar lahko Evropa ponudi, cene so visoke, tako visoke, da se naučiš preživeti s štruco polarnega kruha na teden, dneva pa ponekod zaradi polnočnega sonca sploh ni konec.

A to so v resnici le malenkosti. Švedska je nedvomno ena od tistih držav, ob kateri si ponosen, da si Evropejec.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si



Stari Linköping je muzej na prostem, v katerem je ohranjenih za celo mesto starih lesenih hišk s trgovinami, pekarnami, z muzejem, gledališčem in z vsem, kar še sodi zraven. Da bi bilo vse skupaj še bolj pristno, vozijo kočije namesto avtomobilov, zaposleni pa so oblečeni v kostume iz 19. stoletja. Foto: RTV SLO/K. S.
Na Švedskem se ni težko zrediti, če imaš seveda dovolj denarja za skandinavske cene. Res da mogoče v starinskih pekarnah težko najdeš kaj užitnega, zato so pa manj slikovite delikatesne trgovine polne cimetovih rolic, maslenih piškotov in ingverjevih keksov peparkakor. Foto: RTV SLO/K. S.
Prava uganka je, kako ob skandinavskih temperaturah in večni zimski temi požene tako bujno rastje, vendar je res, da ima Skandinavija več cvetja kot vsa preostala Evropa skupaj. Foto: RTV SLO/K. S.
V Skandinaviji težko najdeš stanovanjske hiše, višje od enega nadstropja. Ko bi se le Slovenci lahko naučili kaj od razvitejših narodov, ki ne tekmujejo, da bi njihova hiša prerasla sosedovo, končni rezultat pa je država grdih visokih montažnih škatlastih hiš. Foto: RTV SLO/K. S.
Iz Skandinavije je v 18. in 19. stoletju veliko ljudi odplulo čez lužo in verjetno so ravno Severnoevropejci Ameriki predstavili t. i. gingerbread hišice - barvite lesene hiške, okrašene z izrezljanimi detajli. Foto: RTV SLO/K. S.
Ena izmed lekcij uspešnega skandinavskega turizma: če mesto nima ponuditi ne vem kaj, ga pobarvajte! Eksjö je tako postal turistični ''a must'': stare lesene hiške so prebarvali v vseh mogočih barvah, še zlasti pa so pozornost usmerili na portale, za katere se včasih zdi, da so vsi ustvarjalni projekti lokalnih šolskih in predšolskih otrok. Potem vse te portale poslikate, jih daste na razglednice in - voila! Turisti so tu. Sliši se preveč preprosto, da bi delovalo, ampak deluje. Foto: RTV SLO/K. S.
Če barvi dodaš še kakšno švedsko zastavo, rožni grm ali čudaško skulpturo, tudi nič ne škodi. Foto: RTV SLO/K. S.
Na Švedskem so obsedeni z dvema stvarema: Evrosongom in ameriškimi starodobniki. Druga obsesija je dobrodošla popestritev cest in parkirišč, prva pa ne tako zelo. Koristen namig: ko znaš na pamet besedilo 20. uvrščene pesmi z lanskega Evrosonga, je čas, da zapustiš Švedsko. Foto: RTV SLO/K. S.
Na Švedskem se včasih zdi, da si zašel v času: stare telefonske govorilnice, več starinarnic kot supermarketov, bolšji trgi z izklicevanjem cen, starodobniki namesto najnovejših avtomodelov, rockabilly društva ... Foto: RTV SLO/K. S.
Ob vseh rdečih lesenih hiškah z belimi okni, ki jih po Švedski mrgoli, boste že sanjali o njih. In če Skandinavcem česa ne moremo očitati, je to njihov okus za skladnost in doslednost - zakaj bi se ustavili pri rdeče-beli hiši? Ali pri rdeče-beli garaži? Zato so dodali še ptičje hišice, hiške na drevesu, igralne hiške za otroke in ute za pse. Tako je: vse je rdeče-belo. Foto: RTV SLO/K. S.
Če ljudje tako lepo skrbijo, da se jim barva pasje ute ujema z barvo hiše, potem je čisto logično, da bodo mesta poskrbela tudi za to, da so izveski trgovin usklajeni s stavbami in rustikalnostjo mesta. Foto: RTV SLO/K. S.
Starodobniki pogosto postanejo prava turistična znamenitost, ko začnejo tako tujci kot domačini namesto gradov, narave in mest obsesivno fotografirati avtomobile. Foto: RTV SLO/K. S.
Smögen je zanimiv kraj. Okej, če ste nature-lover in v Skandinaviji iščete milje lišajev brez ljudi, potem bi bil mogoče vaš prvi instinkt, da se Smögnu - švedskemu Portorožu - izognete. Foto: RTV SLO/K. S.
Nekoč mirna ribiška vasica z nekaj hiškami, danes pa THE place za mlade in lepe Švedinje, ki so videti, kot da so še na snemanju kataloga za H & amp;M - tipi z najnovejšim modelom raybank in s pisanimi havajskimi bermuda hlačkami, blond bejbe pa se na vse načine trudijo posnemati Paris Hilton. Vse skupaj pa deluje, kot da ste zašli na ameriški ''spring break'' - če se ravno ne zaletavate v obešalnike z znižanimi modeli bermudk, si na zasidranih jahtah, s katerih odmevajo house predelave uspešnic Eurosonga , lahko ogledujete bikini žurke z velikimi količinami sončne kreme in alkohola. Foto: RTV SLO/K. S.
Če prihajaš iz države, kjer stoji baročna cerkev na vsakem vogalu, so lesene vikinške cerkve z vonjem po katranovem premazu in z videzom piratske ladje prava osvežitev. Foto: RTV SLO/K. S.
Skrajni sever Švedske redko ugleda sonce. A to ljudi ne ovira, da ne bi drli v najbolj severni švedski narodni park Abisko, kjer pravzaprav ni kaj drugega kot lišaji, breze, veter in mraz. Ni treba poudarjati, da je kampiranje ob poletnih temperaturah blizu ledišča pravi užitek. Če pa je prva stvar, ki jo v ledenem jutru po neprespani noči ugledaš, avtobus dosti preveselih Slovencev, je sreča še bolj neizmerna. Foto: RTV SLO/K. S.
Domačini se nočejo fotografirati. Tudi zgovorni niso ravno najbolj. Prijaznost občasno prav tako šepa. Te pa zato pustijo pri miru, kar v praksi pomeni: praktično nič prometnih policistov in lepa tradicija t. i. allemansretten - da se lahko kampiraš kjer koli želiš, le da ne oviraš razgleda iz stanovanjske hiše. Foto: RTV SLO/K. S.
Na Laponskem so prizori severnih jelenov, ki prečkajo ceste, tako pogosti kot ovce na Škotskem. Pravzaprav je severnih jelenov več kot ljudi, kar se vidi tudi na policah trgovin, ki prodajajo vse od jelenjih kož in rogov do jelenje salame, pršuta in paštete. Foto: RTV SLO/K. S.
Ker na severu Skandinavije zaradi tako imenovanega polnočnega sonca sonce zaide zelo pozno (ali sploh ne), lahko mirno odidete na dolg pohod ob ..., recimo, osmih zvečer, se vrnete, povečerjate v prijetni poznopopoldanski svetlobi ob 11-ih in tam nekje ob 1h uživate ob sončnem zahodu. Foto: RTV SLO/K. S.