Praga ima izredno bogato kulturno arhitektonsko zapuščino, kamor spadajo ravno Hradčani (na sliki), saj se je gradila in razvijala celo tisočletje, tako so tu delovali mnogi pomembni evropski arhitekti s področja cerkvene arhitekture, arhitekture fortifikacij, mostov, palač pomembnih družin in notranje arhitekture. Foto: MMC RTV SLO
Praga ima izredno bogato kulturno arhitektonsko zapuščino, kamor spadajo ravno Hradčani (na sliki), saj se je gradila in razvijala celo tisočletje, tako so tu delovali mnogi pomembni evropski arhitekti s področja cerkvene arhitekture, arhitekture fortifikacij, mostov, palač pomembnih družin in notranje arhitekture. Foto: MMC RTV SLO
Hradčani ležijo na levem bregu reke Vltave. Foto: MMC RTV SLO

Hradčani so pravzaprav ime za ohranjeno srednjeveško mestno jedro, ki se nahaja na vzpetinici v samem središču starega dela Prage. Sestavljajo ga katedrala sv. Vita, sv. Venceslava in sv. Adalberta ter druge zgodovinsko in kulturno pomembne arhitekturne stvaritve, med njimi seveda praški grad, pri katerega obnovi je sodeloval tudi slovenski mojster Jože Plečnik.

Plečnik Pražanom pokazal najlepše vedute mesta
Obnova je pod našim arhitektom tekla hitro, vendar pa je bilo veliko težav zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo. Značilnost Plečnikovega dela je bila, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že bili prisotni, in jih poudaril kot posebnosti. Tako so se zasvetili v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu pa je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage.

Spomenik v čast našemu arhitektu
V Pragi so 11. maja 2006 v čast Plečnikovem delu na Hradčanih odkrili tudi prvi javni spomenik. Njegovemu odprtju so prisostvovali predsednik Češke Vaclav Klaus in njegova žena Livija, češki in slovenski minister za kulturo Vitezslav Jandak in Vasko Simoniti. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke arhitektke Vladimire Bratuž Lake.

Nekaj utrinkov s Hradčanov je zbral tudi MMC.

M. N.



Praški grad vsak dan oblegajo trume turistov (na sliki vhod na grajsko dvorišče). Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Velja za največji grad na svetu. V dolžino meri okoli 570 metrov, v širino pa okoli 130 metrov. Korenine njegovega obstoja lahko zasledimo že v 8. stoletju. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Na Hradčanih leži tudi nekdanji dvorec čeških kraljev, imenovan Nova kraljevska palača (poleg nje je sestavni del Hradčanov tudi Stara kraljevska palača), ki je zdaj sedež češke vlade. Veličastne dvorane predsednik Češke republike uporablja za sprejeme diplomatov in visokih gostov. Palača sicer sestoji iz štirih kril - zahodnega, severnega, centralnega in južnega. Tudi projekt prenove je v času češkoslovaškega predsednika Tomaša Masaryka (med leti 1920 in 1935) izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
S projektom »Rajski vrt« je Plečnik na Hradčanih novo, lepšo vlogo namenil tudi prej zanemarjenemu angleškemu parku. Grad je povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Hradčani imajo tri glavna dvorišča. II. dvorišče (na sliki) krasita Kohlov vodnjak in kapela sv. Križa. Zgrajeno je bilo na pogorišču v 16. stoletju. S tega dvorišča vodi tudi pot na … Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Pred vhodoma na dve grajski dvorišči turiste navdušuje tudi živa znamenitost: častna straža. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Še bolj zanimiva od vojaka, ki kljub »nadlegovanju turistov« niti trene ne z očesom, je za obiskovalce Hradčanov slovesna menjava straže. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Strehe praškega gradu že več kot 600 let (od leta 1348) pogledu zakrivajo stolpi katedrale sv. Vita. Pravzaprav je njeno ime katedrala sv. Vita, sv. Venceslava in sv. Adalberta. To je največja in najpomembnejša cerkev na Češkem. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Katedrala je sedež praškega nadškofa in prostor, kjer so svoje zadnje počivališče našli svetniki, kralji, princi. Tu so potekala tudi kronanja bohemskih kraljev, in sicer vse do leta 1836. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Katedrala je tudi eden najboljših zgledov gotske arhitekture na svetu. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Druga najstarejša cerkev v Pragi je bazilika sv. Jurija. Gre za romaneskno arhitekturno stvaritev iz 10. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Baziliko sestavlja tudi benediktinski nunski samostan. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Visoki cerkveni dostojanstveniki imajo na Hradčanih tudi Nadškofovo palačo. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Tu je še znamenita Zlata ulica, ki jo sestavljajo hiške, po velikosti bolj primerne za škrate kot za ljudi. Ulica je bil zgrajena v manirističnem slogu v 16. stoletju. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
Eden najbolj znanih prebivalcev Zlate ulice je bil češki pisatelj Franz Kafka, ki je tudi tu iskal navdihe za zgodbe, ki so v svetovni književnosti pustile neizbrisen pečat. Foto: MMC RTV SLO/M. N.
S Hradčanov se razprostira prekrasen pogled tudi na znameniti Karlov most. Foto: MMC RTV SLO/M. N.