Passage des Panoramas - pasaža, ki se je menda od prvotne ureditve leta 1799 najmanj spremenila. Foto:
Passage des Panoramas - pasaža, ki se je menda od prvotne ureditve leta 1799 najmanj spremenila. Foto:
Passage Verdeau
Pri pasažah streha ni le funkcionalni element. Parižani so zelo pazili, da so tudi kovinsko mrežo, ki drži stekleno streho, naredili kar najbolj ljubko. Foto: Passages et Galeries
Pariške pasaže
Kako pomembni prostori družabnega življenja so bile pasaže pripovedujejo tudi številne litografije, ki prikazujejo to arhitektonsko inovacijo s prehoda 18. v 19. stoletje.

Podajte se v katero od pasaž, v katerih najdete prestižne trgovinice in v katerih še danes vlada vzdušje Pariza 19. stoletja. Pariške pasaže, ki jih je nemški filozof Walter Benjamin razglasil za največjo arhitekturno pridobitev 19. stoletja, so bile glasnice nastanka novega Pariza. Kot pišejo v časopisu Die Welt, so jih večino zgradili med letoma 1791 in 1861. Prva letnica približno označuje začetek preobrazbe smrdečega, s fekalijami onesnaženega srednjeveškega Pariza v sodobno metropolo.

Industrijski luksuz 19. stoletja
Privlačne arhitektonske strukture, katerih steklene strehe so zagotavljale stalen dotok dnevne svetlobe, so postale središče družbe, ki se ni upirala zametkom potrošništva kot stranskega produkta industrijske dobe. Da so bile pasaže zares fenomen, dokazuje tudi to, da je o njih pisalo tudi v turističnem vodiču iz 19. stoletja: "Te pasaže, nov izum industrijskega luksuza,m so prekrite s steklom, njihovi hodniki so obdani z marmorjem in tečejo skozi cele sklope stavb, katerih lastniki so pristali na to novo "špekulacijo"."

Vendar razcvetu okoli 150 pasaž ni bila usojena dolgoživost. Krivec za to je bila velikopotezna prenova Pariza, ki jo je po diktatu Napoleona načrtoval baron George Eugène Haussmann. Ta je zasnoval široke bulvarje, ki so jih zgradili med letoma 1853 in 1870 in ob katerih so uredili prve veleblagovnice. Vanje so se začeli zgrinjati Parižani - še bolj pa seveda Parižanke -, ki so še nekaj dni prej prav radi vandrali po pasažah.

Kaj je na izbiro?
Nov preporod je prinesel trend revitalizacije na pol opustelih urbanih prostorov, ki je Zahodno Evropo zajel v 70. in 80. letih 20. stoletja. Vendar vseh galerij ni zajel. Danes so tako za tiste turiste, ki hočejo izkusiti nekaj bolj pristnega Pariza, kot pa ga nudi sprehod po Rue de Rivoli, latinski četrti in bulvarju St Germain, najbolj privlačne pasaže Galerie Vivienne v bližini francoske nacionalne knjižnice, galerije Véro Dodat pri ulici Jean Jacques Rousseau, pasaža s še posebej nostalgičnim pridihom Théatre des Varietés in pasaža Passage des Panoramas v ulici Saint Marc, ki velja za pasažo, ki se je od ureditve leta 1799 menda najmanj spremenila.

P. B.