Kako radi so se papeži obdajali z lepoto, je videti že iz arhitekture vatikanskih kompleksov, ki jih pompozno podpirajo stebri, medtem ko so pročelja polna drobnih okraskov, kipcev, obrob in drugih lepotnih detajlov.

Mesto čaščenja za vernike in umetniške duše
Cerkev z baziliko sv. Petra in oltarjem, ki hrani nekatere najbolj dragocene relikvije katolištva, tako ni le sveti predmet katoliških vernikov, ampak tudi sveti predmet občudovalcev in poznavalcev znamenitega Berninija, ki si je zamislil nenavaden bronasti baldahin, ki se boči pod znamenito kupolo.

Nesmrtni Michelangelo Buonaroti
Zgodba zase je sikstinska kapela, ki jo je poslikal italijanski geniji Michelangelo Buonarrotti. Freska je nastajala med letoma 1508 in 1512, Michelangelo pa se je poslikave lotil z dvomom, saj se je imel takrat predvsem za kiparja.

Umetnostni zgodovinarji so si edini, da poslikava kaže umetnikovo poznavanje anatomije in njegove kiparske sposobnosti, položaji oseb na freski pa so priznanje klasičnemu grškemu in rimskemu kiparstvu. Michelangelo je sikstinsko kapelo poslikal popolnoma sam, v tem času pa se je njegov slog slikanja razvil in ga naredil za najpomembnejšega slikarja svoje dobe.

Aleksandra K. Kovač