11. januarja 1929 je s podpisom Lateranskih pogodb postala neodvisna od italijanskega ozemlja. Zgodovina Vatikana pa se je začela, ko je dal cesar Konstantin zgraditi prvo mogočno paleokrščansko baziliko na kraju, kjer je umrl sv. Peter in kjer so kot mučeniki trpeli mnogi kristjani. Od takrat naprej je dogajanje v Vatikanu tesno povezano z zgodovino papeštva.

Bazilika sv. Petra
Na mestu, kjer danes stoji mogočna bazilika sv. Petra, je bila v 4. stoletju po naročilu cesarja Konstantina zgrajena paleokrščanska cerkev. Sedanjo baziliko so začeli graditi leta 1500, načrt zanjo pa je naredil Bramante. Delo so kmalu prekinili in gradnjo po delno dopolnjenem Michelangelovem načrtu nadaljevali leta 1547.

Leta 1606 je Maderno po papeževem nalogu spremenil tloris cerkve iz oblike grškega križa v obliko latinskega in spremenil načrt za pročelje. Bernini je l. 1657 gradnjo končal s postavitvijo dvojnih mogočnih kolonad na Trgu sv. Petra.

Trg sv. Petra je obkrožen z dvema kolonadama v obliki elipse, z dodatnima krakoma, ki se razhajata v smeri pročelja, kar pročelje bazilike optično približa. Sredi trga stoji egipčanski obelisk, na vrhu pa je križ. Obelisk je bil vzet iz Neronovega cirkusa. Ob straneh sta Berninijev in Madernov vodnjak.

Pročelje bazilike, ki se začne z mogočnim stopniščem, je zasnoval Maderno, sestavlja pa ga vrsta stebrov, ki izstopajo iz zidne gmote. Nad stebri je obrobnik z izklesanim imenom papeža Pavla V., ki je Madernu zaupal delo. Med stebri so okna, največje med njimi pa je okno lože za blagoslove. Od tam papež vernikom ob slovesnih priložnostih podeli blagoslov »Urbi et orbi«.

V notranjost bazilike lahko pridemo skozi več vrat, v atrij, ki je Madernovo delo. Nasproti glavnih vhodnih vrat so bronasta vrata, ki jih odpirajo le ob svetih letih.

Bazilika ima navidez tri ladje, v resnici pa je ladja le ena, povezana s stranskimi kapelami, po načrtu Maderna in Berninija.

Kupola v baziliki je od tal do svetlobne odprtine na vrhu visoka 120 metrov. Pod njo se razprostira baldahin iz brona na štirih spiralastih stebrih.

V vatikanskih grobnicah, ki so pod baziliko sv. Petra, so sarkofagi iz antične paleokrščanske bazilike in nagrobni spomeniki iz rimske dobe. V grobnicah so našli tudi grob sv. Petra.

Vatikanska palača
Vatikansko palačo sestavlja več poslopji. Manjši del je namenjen za papeževo stanovanje in stanovanje njegovih sodelavcev, v drugih prostorih pa so muzeji, galerije, knjižnice in arhivi. Papeško apostolsko palačo je mogoče obiskati le ob izrednih avdiencah.

Vatikanski muzeji
Prvi del muzejev je nastal med renesanso in je imel svoj sedež v palači Belvedere. Papež Jurij II. je začel zbirati umetnine, zbiral je predvsem klasične kipe, za njim pa so tudi drugi papeži nadaljevali in dopolnjevali vatikansko zbirko.

Vatikanska pinoteka se razteza v kar 15 dvoranah, vsaka pa je posvečena posameznemu umetniku ali šoli.

Muzej Pija in Klemna je muzej kiparstva, ki se deli v več dvoran. V muzeju je bogata zbirka kipov, sarkofagov in mozaikov iz grške in rimske dobe.

Muzej Chiaramonti je ravno tako kiparski muzej, hrani pa mnogo kipov, sarkofagov, reliefov in doprsnih kipov.

Gregorjev etruščanski in egipčanski muzej hrani dokumente o etruščanski in egipčanski umetnosti, nekatera dela pa so izredno redka.

Vatikanska knjižnica
V Vatikanski knjižnici je ena najdragocenejših zbirk knjig na svetu. Zbirka, ki je posebna zaradi svoje redkosti in pomembnosti, je razporejena po sobanah, ki jih je okrasil De Angelis. Knjige in dokumenti so hranjeni v posebnih steklenih vitrinah, da jih vlaga, prah ali drugi škodljivi dejavniki ne bi uničili.

Sikstinska kapela
Arhitekturo Sikstinske kapele, ki je eden najodličnejših primerov italijanske umetnosti, si je zamislil Giovannino de Dolci. V kapeli potekajo konklavi in posebej slovesni obredi. Znana je predvsem po Michelangelovih freskah. Na veliko oltarno steno je Michelangelo od l. 1536 do l. 1545 slikal Poslednjo sodbo, še prej pa je poslikal obod Sikstinske kapele.

A. M.