Foto:
Foto:

O nastanku mesta kroži več različic legende o bratih dvojčkih Romulu in Remu. Po eni, sta se odločila, da se bosta povzpela vsak na svoj grič in tisti, ki mu bodo bogovi naklonili, da bo zagledal več ptic na nebu, bo ustanovil mesto. Bogovi so bili bolj naklonjeni Romulu, ki je zagledal 12 ptic, medtem ko jih je njegov brat videl le šest. Romul je takoj vzel plug in zaoral brazdo okoli hriba Palatin, na katerem je opazoval ptice.

Rim je zrasel iz krvi
Brazda je predstavljala jarek, zemlja pa obzidje novega mesta. Rem, ki je bratu zavidal, se je začel posmehovati, češ, kako nizko je njegovo obzidje in ga je z lahkoto preskočil. To je Romula razjezilo, saj je Rem vdrl na ozemlje njegovega mesta. Brata sta se spopadla in Romul je Rema ubil.

Vse različice legende so si edine, da je Rim zrasel na preliti bratski krvi. Romul je mesto poimenoval po sebi - Roma - čas ustanovitve Rima pa naj bi segal v leto 753 pr. n. š.

Mesto, ki se mu ne moreš upreti
Rim pa ni le mesto antike, ampak tudi kraj muzejev in palač, ki hranijo umetniška dela neprecenljivih vrednosti. V njem so živeli, ustvarjali in našli svoj zadnji počitek številni umetniki, med njimi Michelangelo, Bernini in Rafael. Mestu se močno pozna vpliv krščanstva, saj so antične zgradbe preurejene v cerkve, antični kipi junakov na stebrih in forumih pa pogosto prilagojeni krščanstvu ali zamenjani s katoliškimi svetniki.

Aleksandra K. Kovač

Marcelovo gledališče ima pomembno mesto v zgodovini umetnosti, saj se je z njim rodila nova zvrst gledališča, ki so ga v nasprotju z grškim, ki je bilo navadno naslonjeno na grič, obvladovale bolj sproščene linije. Stebri, vidni v ozadju fotografije, so ostanki antičnega templja Apolona Sosijana. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Podrobnost s spomenika Viktorja Emanuella II., ki predstavlja zedinjeno Italijo, zato so na njem simbolično predstavljeni domovina, vojaška hrabrost, preporod in narod. Dve četverovpregi nad vhodoma v stebriščni hodnik predstavljata Svobodo in Zedinjenje Italije. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Kompleks trga in stavb, ki obdajajo kapitol je v letih od 1546 do 1550 uredil Michelangelo. Že obstoječo Senatsko palačo je nekoliko spremenil in jo s stopniščem povezal s trgom. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Nad Senatsko palačo se dviga Kapitolski stolp, ki izvira iz 16. stoletja. V njem je Patrinski zvon, ki že več stoletij zvoni le ob posebnih priložnostih, kot je obletnica ustanovitve Rima, 24. aprila. Križ poleg antičnega kipa je simbol krščanstva mesta Rim. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Michelangelovi kipi krasijo območje kapitolskega griča. Umetnik se je ureditve lotil po nalogu papeža Pavla III. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Kapitolska volkulja je simbol Rima. Izvirnik je etruško delo, dvojčka, Romula in Rema, so dodali kasneje. Romul in Rem naj bi se po legendi rodila Rei Silvii, nečakinji vladarja Amulija, njun oče pa naj bi bil sam bog vojne Ares. Amulij se je bal za svoj prestol, s katerega je pred tem vrgel svojega brata, očeta Ree Silvie, zato je dal nečakinjo ubit, otroka pa je v košari spustil po reki Tiberi. Na bregu ju je našla volkulja, ki ju je hranila s svojim mlekom, nato pa ju je vzgajal pastir. Ko sta odrasla in izvedela za svoje poreklo, sta ubila strica in na prestol vrnila deda Numitorja. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
42 metrov visok Trajanov steber so postavili, da bi za vedno ovekovečili Trajanove podvige. Trajanov kip na vrhu stebra, so v 16. stoletju nadomestili s kipom sv. Petra. Po vsem stebru se v spirali vijejo reliefi, ki prikazujejo boje v Daciji in druge Trajanove podvige. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Forum Romanum je bil politično in družbeno središče Rima. Sestavljala so ga svetišča, stolpi in slavoloki, med njimi Slavolok Septimija Severa iz 3. stoletja, ki je ostal skoraj nedotaknjen. Slavolok naj bi proslavljal zmage Septimija Severa nad Parti. Poleg slavoloka je okrogli kamen, imenovan Umbilicus urbis, znak za središče antičnega Rima. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Tempelj Antonina in Faustine stoji na sveti cesti Foruma Romanuma. Posvečen je cesarju Antoninu Piju in njegovi ženi Faustini. Pozneje je bil spremenjen v cerkev S. Lorenzo in Miranda. Danes sta obe zgradbi nekako sprijeti, tako da lahko pred vhodom v cerkev iz leta 1600 občudujmo elegantne antične stebre. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Rafaelov grob v Panteonu, ki je eden najslavnejših spomenikov zgodovine Rima. Zgradili so ga na željo M. Agripe, posvečen pa je bil vsem bogovom. Panteon je kupolaste oblike, razsvetljuje pa ga le odprtina v sredi kupole, za katero pravijo, da skozi njo, čeprav je odprta, nikoli ne dežuje. Poleg Rafaela, so v Panteonu, ki je bil kasneje spremenjen v katoliško cerkev, pokopani mnogi umetniki in druge zgodovinske osebe. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Vodnjak Trevi je zaradi živahnih prostorskih rešitev in zagnanega in hrati monumentalnega ritma arhitekture najslavnejši rimski vodnjak. Zgradili so ga na željo Klementa XII. Njegovo vodo imenujejo tudi deviška voda, saj naj bi jo rimskim vojakom pokazalo mlado dekle. Vodnjak je sredi 18. stoletja ustvaril arhitekt Salvi. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Znamenito stopnišče Trinita dei Monti se z igro teras in vzpetin zaključi pri istoimenski cerkvi. Načrt za stopnišče je v začetku 18. stoletja ustvaril F. de Sanctis, v stoletjih obstoja pa se španski trg, katerega del so, ni veliko spremenil. Turisti in drugi obiskovalci, ki radi posedijo na stopnicah so le nadomestili dekleta, ki so pozirala umetnikom in na stopnišču nekdaj prodajale šopke vijolic. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Pred španskim stopniščem je sloviti vodnjak Barcaccia, ki je delo Petra Berninija, očeta velikega Berninija, ki je očetu naverjetneje pomagal pri stvaritvi umetnine. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Dokaz, da ste v Rimu, so tudi številne vespe, ki veljajo za stereotipno prevozno sredstvo Italijanov. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač