Wieliczka leži le 16 kilometrov od Krakova in spada med najstarejše rudnike soli v Evropi. Starejši je le 20 kilometrov oddaljeni rudnik soli Bochnia. Foto: EPA
Wieliczka leži le 16 kilometrov od Krakova in spada med najstarejše rudnike soli v Evropi. Starejši je le 20 kilometrov oddaljeni rudnik soli Bochnia. Foto: EPA

700 let star rudnik soli je zaradi svoje izjemnosti vpisan na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in je eden redkih, ki je neprekinjeno deloval od srednjega veka do leta 1996, ko so rudarjenje ustavili zaradi nizkih cen soli in poplave v rudniku. Rudnik ima devet nivojev, ki skupaj pokrivajo 300 kilometrov in se spuščajo do globine 327 metrov.

Danes je rudnik muzej, ki obiskovalcu poleg čudovitih dvoran, polnih podob, kipov in predmetov iz soli, pokaže tudi zgodovino in razvoj rudarske tehnologije skozi čas. V rudnik se ob spremstvu uniformiranih vodičev spustite z dvigalom, nato pa na treh nivojih, ki so odprti za oglede, občudujete skoraj pravljični svet podzemnih dvoran, v katerih domujejo podobe iz poljske preteklosti.

Rudnik Wieliczka je že od nekdaj zbujal zanimanje javnost. Že v 14. stoletju so oglede dovolili nekaterim obiskovalcem poljskega dvora. V letu 1826 so v rudniku začeli izvajati terapevtske kopeli in še danes je kraj znan kot podzemno zdravilišče, ki naj bi s svojo mikroklimo ugodno vplivalo na bolezni dihal.

Aleksandra K. Kovač

V rudnik se boste spustili po Danilovičevem jašku, ki je najprej služil za spravljanje soli na površje. Danes služi kot vhod za obiskovalce in ima dva dela, dvigalo ali 378 stopnic, ki vodijo v globino zemlje. Foto: RTV SLO/V.K.
Vodiča boste prepoznali po rudarski uniformi. Foto: RTV SLO/V.K.
Rudnik ima devet nivojev, ki se spuščajo skoraj 400 metrov globoko. Foto: RTV SLO/V.K.
Obiskovalci si lahko ogledajo tri nadstropja in se sprehodijo po 3,5 kilometrov dolgih poteh. Foto: RTV SLO/V.K.
Dvorana Sv. Kinge, v kateri je tudi kapela, ki je najbolj impresiven del rudnika, saj gre za 54 metrov dolgo, 10 do 12 metrov visoko in 15 do 18 metrov široko dvorano, okrašeno z lestenci in bibličnimi prizori iz soli. Opremljali so jo skoraj 70 let, med najbolj znanimi umetniki pa sta bila brata Markowski. Foto: RTV SLO/V.K.
Oprsje poljskega kralja Kazimirja velikega, ki je leta 1368 postavil organizacijska načela izkoriščanja rudnika, ki so bila kasneje zapisana v t.i. Kazimirov statut. Foto: RTV SLO/V.K.
Legenda pravi, da je Kinga, hči madžarskega kralja, pred poroko s poljskim kraljem Boleslavom v rudnik soli v Marmarosu vrgla svoj zaročni prstan, ki je čudežno pripotoval do Wieliczke. Zaukazala je izkopavanje in v prvem bloku soli so našli njen prstan. Soli je od takrat na Poljskem dovolj, Kinga pa je postala zavetnica rudarjev. Foto: RTV SLO/V.K.
Tudi oltar v kapeli sv. Kinge je izklesan iz blokov soli. Foto: RTV SLO/V.K.
Anton Wyrodek je avtor reliefa iz soli, ki je reprodukcija Da Vincijeve zadnje večerje. Foto: RTV SLO/V.K.
Palčke je na začetek Kunigundinega jaška postavil umetnik Stefan Kozik. Rudarji so pripovedovali, da palčki, imenovani tudi solni ljudje, živijo v podzemnem kraljestvu Solnogradu. Ljudem se le redko prikažejo, a včasih le pridejo na plano in pomagajo rudarjem, zato jih je umetnik ujel med opravljanjem manjših rudniških opravil. Foto: RTV SLO/V.K.
Rudnik je muzej rudarstva in obiskovalcem pokaže, kako se je od srednjega veka naprej razvijala tehnologija rudarjenja. Foto: RTV SLO/V.K.
Da je sol bogastvo, so se zavedali že v daljni preteklosti. Foto: RTV SLO/V.K.
Na ogled so tudi sodobni predmeti, prav tako izklesani iz soli. Foto: RTV SLO/V.K.