Zadar je eno najstarejših dalmatinskih mest.V ozadju zadrska univerza. Foto: MMC RTV SLO
Zadar je eno najstarejših dalmatinskih mest.V ozadju zadrska univerza. Foto: MMC RTV SLO

Zadar je imelo kot prvo mesto na Hrvaškem že leta 1396 svoje vseučilišče. Tu je nastal tudi prvi hrvaški roman z naslovom Planine Petra Zoranića. Leta 1838 je bil v Zadru zgrajen prvi sodobni vodovod, leta 1894 pa je bil Zadar povezan z električnim omrežjem.

A. M.

Široka ulica je glavna in najbolj znana zadrska ulica, ki naj bi bila celo starejša od mesta samega. Poteka od Narodnega trga do rimskega foruma. V drugi svetovno vojni so bile uničene skoraj vse stavbe ob ulici, a je po obnovi ohranila svoj slog. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Cerkev svetega Donata je dal v 9. stoletju postaviti sv. Donat, njegovo ime pa nosi šele od 15. stoletja. Za gradnjo cerkve so porabili ruševine rimskih mest. Cerkev ima nenavadne akustične značilnosti, zato v njeni notranjosti že več kot 30 let prirejajo mednarodni festival srednjeveške in renesančne glasbe Glasbeni večeri v sv. Donatu. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Katedrala sv. Štosije je največja katedrala v Dalmaciji. Gradili so jo v 12. in 13. stoletju. Nad katedralo se razprostira tudi zvonik, ki je svojo končno podobo dobil v 19. stoletju po načrtih angleškega arhitekta T. G. Jacksona. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Otoček v Zadrskem kanalu je prekrit z sredozemskim rastlinjem. Stara ribiška vas je primer avtohtone sredozemske arhitekture. V mestu je cerkvica sv. Marije iz 6. stoletja. In še zanimivost: Vsi prebivalci otočka se pišejo Valčić. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Rimski foum je največji tovrstni prostor na vzhodni strani Jadrana. Forum je dal postaviti prvi rimski cesar Avgustin, o čemer pričata tudi napisa iz 3. stoletja, ko je bila gradnja končana. Površina foruma je 90 x 45 metrov. Še danes se lahko sprehajamo po izvirnem pločniku in stopnicah. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Cerkev sv. Simona je bila v 5. stoletju posvečena svetemu Štefanu Prvomučeniku, leta 1632 pa je prejela srebrno skrinjo sv. Simona in od takrat nosi njegovo ime. Pozlačena skrinja sv. Simona je najbolj dragocen spomenik zlatarske umetnosti na Hrvaškem. Izdelal ga je zlatar Franjo iz Milana po naročilu kraljice Elizabete, žene ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika Anžuvinca. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Ob narodnem trgu je stolp mestne straže, na katerem je ura iz leta 1798. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Samostan sv. Marije pripada redu benediktink, ki ga je ustanovila zadrska plemkinja Čika leta 1066. Čika je prihajala iz najuglednejše zadrske družine Medijevcev (Medijevci), po nekaterih virih pa je bila celo polsestra hrvaškega kralja Petra Krešimirja IV. V samostanu domuje tudi zbirka cerkvene umetnosti Zlato in srebro Zadra. Foto: MMC RTV SLO
Na tem mestu je bil do 16. stoletja globok obrambni jarek. Ko je nevarnost turških vpadov minila, pa je nastal obrambni zid. Dolgotrajno obleganje je meščane prisililo, da mesto oskrbijo z zadostno količino vode. To so tako dovedli do jarka, za črpanje pa so zgradili veliko črpalko s petimi vodnjaki. Danes se prostor imenuje Trg petih vodnjakov. Foto: MMC RTV SLO/A. M.
Zadar je znan tudi po likerju Maraschino, ki se je v 18. stoletju izvažal v vse evropske države zašel pa se je tudi na mizah kralja Georga IV., Napoleona Bonaparteja in ruskega carja Nikolaja I. Foto: MMC RTV SLO
Pogled na Zadar z zvonika cerkve sv. Donata. Foto: MMC RTV SLO