Poseben pomen daje trgu prav cerkev sv. Marka, v katerem počivajo relikvije tega evangelista, ki je postal tudi zaščitnik nekoč enega izmed najmočnejših trgovskih središč v Sredozemlju. Relikvije sv. Marka so Benetke pridobile že v 9. stoletju, takrat pa so na mestu današnje stavbe tudi zgradili prvo cerkev. Zaradi intenzivnega naraščanja beneškega prebivalstva in požarov, ki so prizadeli prvotno zgradbo, pa je današnjo podobo cerkev bolj ali manj dobila med letoma 1063 in 1073. Novo cerkev je blagoslovil tudi čudež, ki je pospremil posvetilno mašo, med katero so se v enem izmed slopov cerkve pojavile v požaru domnevno izgubljene relikvije sv. Marka.

In čeprav je bila pozneje še nekoliko prezidana v času renesanse in nato v 17. stoletju, daje ta preplet različnih slogov – bizantinskega, romanskega, gotskega in renesančnega – stavbi vendarle neko harmonično celoto.

Ko se srečata grška in latinska kultura
Cerkev temelji na tlorisu grškega križa, na katerega so posajene kupole, ki poudarjajo bizantinsko naravo celote. Poseben sijaj dajeta cerkvi marmorni in mozaični okras, ki ji je prinesel naslov zlate cerkve (Chiesa d'oro). Bizantinskemu okolju ustrezajo tudi mozaiki, ki pokrivajo notranjščino, po kateri se na zlatem ozadju raztezajo prizori tako iz Stare kot Nove zaveze. Mozaični okras je nastal v času 12. in 13. stoletja in nato še v 16. stoletju, ikonografsko pa združuje bizantinske in zahodnoevropske elemente.

Zlati sijaj dragocenega zaklada
V baptisteriju je mogoče najti mozaike iz 14. stoletja, predstavljajo pa prizore iz Kristusovega otroštva in življenja Janeza Krstnika. V baptisteriju so še Sansovinova fontana iz leta 1545 in doževe grobnice. Posebno pozornost pritegne tudi t. i. Pala d'oro, zlati oltar v prezbiteriju. Oltar, čigar sijaj prispevajo zlati, srebrni in emajlni detajli ter dragi kamni, je nastal v Konstantinoplu leta 976, nato pa je bil nekoliko predelan v Benetkah med letoma 1105 in 1345. Južni transept vodi do zakladnice, ki je svojo podob dobila v 13. stoletju, v njej pa je mogoče najti najraznovrstnejše dragocene predmete, ki so jih križarji prinesli iz oplenitve Konstantinopla leta 1204.

Od marmorja do mozaika
Pročelje cerkve se kaže skozi pet vhodov, ki so okrašeni z marmornimi oblogami in kiparskim okrasom. Arhivolto osrednjega vhoda krasijo kipi iz 13 in 14. stoletja, nad njimi pa so še kopije znamenitih bronastih konjev, medtem ko so izvirniki hranjeni v muzeju cerkve. Poleg številnih detajlov, ki oživljajo zunanjščino, se zagotovo splača ustaviti pri skupini štirih kipov, ki stojijo ob vogalu na južni strani cerkve, torej ob Doževi palači. Gre za znamenite figure tetrarhov, ki so izdelane iz porfirja, nastale pa so v četrtem stoletju.

Preden stopimo iz cerkve sv. Marka na osrednji beneški trg, nam na levi strani pogled pritegne znameniti campanile, ki s svojimi 99 metri ponuja izvrsten pogled na preplet beneških kanalov. Prostostoječi zvonik, ki je sicer značilen za bogoslužno arhitekturo celotne Italije, se je leta 1902 zrušil, a so eno glavnih beneških znamenitosti kmalu tudi povsem obnovili.

Maja Kač