poeta.

France Prešeren je svoj spomenik rojstni vasi sicer naredil že sam - s pesmijo Vrba. V omenjenem sonetu je opisal ljubezen do vasi, družine in jezika. Po njegovi smrti se je na pesnika spomnila tudi Vrba, saj je bila njegova rojstna hiša že leta 1939 na pobudo Frana Saleškega Finžgarja spremenjena v muzej.

Končna podoba nastala leta 1856
Prešernova rojstna hiša je bila zgrajena že v 16. stoletju, takrat je bila večinoma lesena, saj so bili zidani le klet, veža in gospodarski prostori. Današnja podoba je nastala leta 1856, ko je deloma zgorela, obnova pa je potekala z uporabo več slogov - od baroka, pozne gotike pa do kmečkega klasicizma.

Nekaj predmetov iz Prešernovih časov
Večina opreme in razstavljenih predmetov je iz 19. stoletja. Iz Prešernovih časov so danes ohranjene klopi v veži in "hiši" (tako so na Gorenjskem imenovali osrednji prostor), skrinja ter zibelka. V 80. letih prejšnjega stoletja so muzej obogatili še številni prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike.

Priljubljena točka šolarjev
Muzej letno obišče več kot 20.000 obiskovalcev, večinoma šolarjev. Najbolj "vroči" termini so pričakovano v tednih pred obletnicami njegovega rojstva in smrti ter po njih.

V isti hiši se je rodil tudi Anton Vovk
A France Prešeren ni bil edini znani Slovenec, ki je bil rojen v tej hiši. Natanko 100 let po njegovem rojstvu se je namreč pri "Ribičevih" rodil tudi Anton Vovk, ki je leta 1961 postal prvi slovenski nadškof.

Cerkev svetega Marka
V majhni vasici sta znani še Cerkev svetega Marka, o kateri Prešeren piše že v Vrbi, in lipa na sredi vasi. Okoli omenjenega drevesa je 16 kamnov, ki predstavljajo število kmetij pred 2 stoletjema. Danes se je število kmetij prepolovilo.